<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ALI DODIPLOMSKI ŠTUDIJ ZADOVOLJUJE POTREBE PO ZNANJU OPERACIJSKIM MEDICINSKIM SESTRAM?</dc:title><dc:creator>Žmauc,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukovič,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Operacijska dejavnost</dc:subject><dc:subject>operacijska medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>uvajanje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>POVZETEK

Magistrsko delo je raziskovalna naloga, ki je bila narejena s pomočjo anketnega vprašalnika in raziskuje način usposabljanja operacijske medicinske sestre v Sloveniji. Operacijska medicinska sestra  dela v specifičnem okolju in najzahtevnejših situacijah na področju zdravstva. Razpolaga s številnimi znanji in izkušnjami, pa žal še vedno ni vzpostavljen izobraževalni program v okviru dodiplomskega bazičnega izobraževanja s področja zdravstvene nege. Iz tega izhaja, da operacijski medicinski sestri dodiplomski študijski program ne pokriva potreb po znanju, ki so nujna na področju operacijske zdravstvene nege.
Glavni namen raziskave je ugotoviti, kako poteka uvajanje operacijske medicinske sestre v prakso v širšem slovenskem prostoru s stališča tistih, ki se uvajajo, s kakšnimi problemi se soočajo, kakšne rešitve potrebujejo in katera znanja so v procesu uvajanja deficitarna.
Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali v 10 zdravstvenih ustanov, ki imajo organizirano operativno dejavnost. Zajeli smo le tiste OPMS, ki so še v fazi uvajanja. Analizo smo izvedli s pomočjo statističnega paketa SPSS for Windows 17.0.
V empiričnem delu smo z analizo rezultatov ankete ugotovili, da 96 % vprašanim teoretično znanje pridobljeno v času dodiplomskega študija ne zadošča. Največ (45 %) se jih v času izobraževanja poslužuje internih navodil in standardov. V največji možni meri, v 98 % pa še vedno pridobivajo znanja od izkušenih sodelavcev, 56 % se jih uvaja po programu uvajanja in le 22 % jih ima dodeljenega stalnega mentorja. 
Rezultati raziskave so pokazali potrebo po premišljenem in skrbno načrtovanem kadrovanju na področju OP ZN. S predlaganimi izboljšavami, ki se nanašajo na izobraževanje in ustrezno izbiro kandidatov za OP ZN, lahko pomembno pripomoremo k učinkovitejši integraciji OPMS v delovno okolje.            </dc:description><dc:publisher>[T. Žmauc]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-03 14:07:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37533</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.253.5:616-083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1838500</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:3OQCN0A7</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
