<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekološka kriminaliteta in trgovina z lesom : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Korpič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>trgovina z lesom</dc:subject><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>drevesa</dc:subject><dc:subject>sečnja</dc:subject><dc:subject>nezakonita sečnja</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>»Onesnaženost okolja in naravne nesreče, kot njegove delne posledice, predstavljajo enega najbolj pomembnih in zaskrbljujočih varnostnih problemov sodobne družbe. Ljudje so onesnaževanje sprejeli kot neprijetno dejstvo v življenju, glede katerega lahko naredijo bore malo ali nič« (Hanningan, 1995:1), kar pa pravzaprav ne drži. Ravno mi smo tisti, ki lahko preprečimo izčrpanost ekosistemov.
Pod pojmom ekološka kriminaliteta se največkrat razume nelegalno kriminaliteto težke industrije in multinacionalnih korporacij, v klasičnih oblikah kriminalitete pa kot tihotapljenje živali in rastlin .Ta vrsta kriminalitete po navadi deluje v mejah zakonitega in tudi, ko  to mejo prestopi, je to težko dokazati. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se srečujemo s številnimi definicijami pojma ekološka kriminaliteta, nekoliko manj pa smo seznanjeni s tem, kako se v ekološko kriminaliteto vključujejo organizirane kriminalne skupine. Velik problem te kriminalitete predstavljajo tudi številne žrtve, ki so zaradi dolgoročnih posledic pogosto dolgo časa neopazne.
Nezakonita sečnja je pojav v svetu, ki škodi okolju, zmanjšuje biotske raznovrstnosti, zmanjšuje konkurenčnost zakonitih gozdarskih dejavnosti, povečuje letne emisije ogljikovega dioksida ter je tesno povezana s korupcijo, organiziranim kriminalom in nasilnimi konflikti. Posledično se nelegalna trgovina z lesom pojavlja kot odgovor na neučinkovito delo vladnih organizacij pri poskusu omejevanja ekološke kriminalitete. To je najbolj opazno predvsem v državah v razvoju kjer so mehanizmi za preprečevanje slabi in premalo upoštevani.
V diplomski nalogi bi rada odgovorila na problem in vprašanja, ki sem jih zastavila, in ta so: ali je organizirana ekološka kriminaliteta dobro definirana v svetu in v Sloveniji; ali lahko razlog za razvoj ekološke kriminalitete do te stopnje iščemo predvsem v neozaveščenosti ljudi in ohlapnosti zakonov; kakšne so posledice nezakonite sečnje ter kakšni so dobički le-te, prikazala pa bi rada tudi povezavo med organiziranim kriminalom in trgovino z lesom..Navedla sem tudi zakone, ki urejajo področje ekološke kriminalitete in trgovine z lesom tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji.      </dc:description><dc:publisher>S. Korpič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-03 21:03:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37548</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*31+343.3/.7:504</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2493930</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ME0HVZSI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
