<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Anatomija in fiziologija tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.) v termalni vodi pri Čatežu</dc:title><dc:creator>Leskovar,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajna,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>temperaturni gradient</dc:subject><dc:subject>čas adaptacije</dc:subject><dc:subject>SPAD</dc:subject><dc:subject>debelina listov</dc:subject><dc:subject>debelina korenin</dc:subject><dc:subject>vrednost SLA</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obsega raziskavo s katero smo poskušali ugotoviti kako temperatura vode vpliva na razširjenost, velikost in optimalno fiziološko delovanje vodne solate (Pistia stratiotes L.). Raziskava je potekala ob termalni vodi pri Čatežu in v laboratoriju na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. 
Na terenu smo popisovali pojavljanje vodne solate vzdolž temperaturnega gradienta. Proučili smo ali se rastline v različnih temperaturnih razmerah med seboj razlikujejo v anatomski zgradbi korenin in listov ter njihovi učinkovitosti fotosinteze pri različnih temperaturah okolja. Meritve smo izvajali v mesecu marcu in v juniju 2012. Za merjenje fluorescence smo uporabili napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), za določitev vrednosti SPAD pa smo uporabili SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). 
Na terenu smo vzdolž temperaturnega gradienta določili 5 lokacij z večjimi temperaturnimi skoki, iz katerih smo nekaj svežih rastlin prenesli v laboratorij. V laboratoriju smo pripravili sveže mokre preparate. Iz vsake lokacije smo izbrali 10 listov 10 različnih rastlin in 5 korenin petih različnih rastlin in naredili prečne prereze, ki smo jih kasneje proučevali. Na makroskopskem nivoju smo rastlinam določili suho maso ločeno na biomaso listov in korenin, samim listom pa smo določili specifično listno površino (SLA).

Z raziskavo smo potrdili dejstvo, da P. stratiotes L. najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 C, medtem, ko smo prišli do ugotovitev, da rast, razširjenost rastline poleg temperature pogojena tudi z drugimi dejavniki. Na naše rezultate je močno vplivala prisotnost čistilne naprave v Topli strugi.            </dc:description><dc:publisher>[N. Leskovar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-06 09:28:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37663</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 57/59(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19344904</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RXS7OQWM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
