<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>TRANSFORMACIJSKO IN TRANSAKCIJSKO VODENJES S STRANI TOP MANAGEMENTA: PRIMER MEDNARODNE DRUŽBE X</dc:title><dc:creator>Zorman,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodja</dc:subject><dc:subject>top management</dc:subject><dc:subject>transakcijsko vodenje</dc:subject><dc:subject>transformacijsko vodenje</dc:subject><dc:subject>celostni model vodenja (FRLM)</dc:subject><dc:subject>vprašalnik multifaktorskega vodenja (MLQ)</dc:subject><dc:subject>vodenje in spol</dc:subject><dc:description>Zadnje čase strokovnjaki razvijajo raznovrstne multidimenzionalne modele vodenja, s katerimi si prizadevajo pripomoči k učinkovitejšemu vodenju človeškega kapitala organizacij, ki si želijo biti v koraku s časom. Eden izmed sodobno najbolj raziskovanih in veljavnih modelov vodenja enaindvajsetega stoletja, je celostni model vodenja (ang. Full Range Leadership Model - FRLM), kateri vsebuje integriran pregled komponent transakcijskega in transformacijskega vodenja, njegove meritve pa se izvajajo z vprašalnikom multifaktorskega vodenja (Multifactor Leadership Questionnaire - MLQ).  

V raziskovalnem razdelku magistrskega dela sem v okviru pozitivistične paradigme, skozi vprašalnik multifaktorskega vodenja, iskala odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje, kateri je prevladujoči stil vodenja s strani top managementa družbe X, transakcijski ali transformacijski. Rezultati analize so pokazali, da so top managerke in managerji družbe X sicer bolj nagnjeni k transformacijskemu vodenju, a je bila vendarle razlika povprečne vrednosti med transakcijskim in transformacijskim vodenjem zanemarljiva. Največje povprečje so pri transformacijskem vodenju dosegli v »inspiracijskem motiviranju«, pri transakcijskem pa v »pogojen magrajevanju«, kar po mojem mnenju predstavlja izvrstno kombinacijo dveh komponent FRLM-ja - na eni strani top management, z inspiracijskim motiviranjem, dosega k odnosom usmerjeno vedenje ter na drugi, s pogojnim nagrajevanjem, k nalogam usmerjeno vedenje. Moje zanimanje je bilo naklonjeno tudi ugotavljanju statistično značilnih razlik med spoloma, pri komponentah transakcijskega in transformacijskega vodenja. Izkazalo se je, da so razlike prisotne le pri »intelektualni stimulaciji«, kar pomeni, da se top managerji in managerke družbe X celostno nikakor ne razlikujejo, niti v transakcijskem niti v transformacijskem vodenju.                  </dc:description><dc:publisher>[N. Zorman]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-13 16:18:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37961</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11318556</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XXMRUYCG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
