<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SLOVENIJA V GLOBALIZACIJI</dc:title><dc:creator>Briševac,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>–	globalizacija</dc:subject><dc:subject>–	indikatorji s katerimi merimo globalizacijo</dc:subject><dc:subject>–	tuje neposredne investicije</dc:subject><dc:subject>–	razlogi za neposredno investiranje.</dc:subject><dc:description>Globalizacija je svetovni fenomen, ki ga čutimo vsi. V osnovi je globalizacija zakonitost delovanja trga, ki pa ima več pasti in priložnosti kot nacionalna gospodarstva. Kljub mnogim raziskavam še vedno ni povsem znan pojem in mnogi avtorji ga razlagajo različno. Širši pogled na globalizacijo vključuje tudi gibanje ljudi, znanja, kulture ter politične integracije. Vendar sem se v svojem delu omejil le na ekonomsko globalizacijo.
Sam proces globalizacije traja že stoletja in ni moč ugotoviti, kdaj in kje natančno se je pojavil. Njegove posledice se močneje čutijo v razvitih državah kot v manj razvitih. Kapital je bistvena sestavina proizvodnje zato se morajo države boriti, da ga pritegnejo. Ravno pri privabljanju kapitala prihaja do izraženosti poslovanje v bolj razvitih državah, saj se trgovina odvija preko telefonov in računalniških omrežij, kjer imajo razvite države prednost pred nerazvitimi.
Ker so podjetja trajno izpostavljena konkurenci, skušajo svoje tržne pozicije ohranjati ali pa jih izboljšati, pri tem pa prihaja do ovir obdavčenja in nadzora države nad multinacionalkami. V nasprotju z ljudmi lahko kapital zapusti državo, če ga je država  predhodno obdavčila. Takšen kapital se lahko kasneje investira v katero drugo državo, ki ima bolj ugodne pogoje za investiranje, kar pa je za nekatere moralno sporno. 
Države prejemnice tujega kapitala povečujejo svoj dohodek zaradi povečanja produktivnosti dela, vendar so soočene z uničevanjem okolja, pretiranim izčrpavanjem virov ter izogibanjem davka v državi t. i. transferne cene. Tudi razvojni oddelki običajno ostajajo v matični državi, iz države gostiteljice pa zaposlujejo najkvalitetnejše kadre, kateri neredko odidejo v matično državo družbe.  
Države skušajo pritegniti čim več kapitala s spodbudami, saj tuje neposredne investicije spodbujajo gospodarstvo in odpirajo nova delovna mesta. Rast tujih neposredni naložb, ki smo jih bili deležni v preteklih 10 letih in so delno posledica spodbud, katere daje država za vlaganja v Slovenijo, kažejo, da smo kot država uspešni pri privabljanju tujega kapitala. Kljub nenehni rasti investicij se postavi vprašanje, ali bi lahko pritegnili še več tujih investicij.            </dc:description><dc:publisher>[M. Briševac]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-16 17:23:02</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38049</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11221276</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QWN83OGQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
