<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KREDITNO TVEGANJE BANK PO BASEL II IN BASEL III</dc:title><dc:creator>Kumer,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>banke</dc:subject><dc:subject>kreditno tveganje</dc:subject><dc:subject>kapitalski sporazum</dc:subject><dc:subject>kapitalske ustreznosti</dc:subject><dc:subject>standardizirani pristop</dc:subject><dc:subject>pristop</dc:subject><dc:subject>temelječ na internih ratingih</dc:subject><dc:subject>regulativne zahteve.</dc:subject><dc:description>Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Banke zmanjšajo tveganje z analizo kreditnih sposobnosti posojilojemalcev ter na velikost tveganja odločijo višino obrestnih mere in oblikujejo rezervacije.

S kreditnim tveganjem se najbolj srečujejo banke. Z uvedbo kapitalskega sporazuma Basel II, ki naj bi začel veljati leta 2007, naj bi se kreditno tveganje zmanjšalo, zato bi morale slovenske banke veliko pozornost posvetiti prav tem pravilom.

Basel II je zasnovan tako, da je bolj prilagodljiv in bolj občutljiv na tveganja kot njegovi predhodniki. To vpliva na vse banke in druge finančne institucije. Basel II poskuša doseči, da bi z vzpostavitvijo tveganja in zahteve za upravljanje kapitala zagotovil namen, da bi banke imele dovolj kapitala za tveganje. 

Kapitalska shema posega v načine merjenja kreditnih tveganj. Predlagana sta dva pristopa alternativnega načina merjenja kreditnega tveganja, standardizirani pristop in pristop, temelječ na internih ratingih.

Kapitalsko shemo sestavljajo trije stebri. Prvi steber ali minimalne kapitalne zahteve predstavljajo osrednji steber kapitalske ustreznosti, ki naj bi bila po spremenjeni metodologiji bolj občutljiva na stopnje kreditnega tveganja v bankah in bolj prilagojena na finančnem trgu. 

Namen drugega stebra je preverjanje nadzornikov, ali banka ocenjuje tveganja, katerim  je izpostavljena pri opravljanju bančnih in finančnih storitev. V drugem stebru gre za sprotno preverjanje kapitalske ustreznosti bank, kar naj bi omogočilo hitro ukrepanje nadzornikov, če v obsegu zahtevanega regulatornega kapitala ne bi v zadostni meri pokrival želje bank po prevzemanju tveganj.

Pomembno vlogo ima tržna disciplina. Tržna disciplina kot tretji steber kapitalske sheme zahteva aktivno vlogo udeležencev, ki nagrajuje tiste banke, ki imajo svoje poslovanje pregledno, kaznujejo pa »nedisciplinirane« banke.

Basel III je tretji sporazum, ki je nastal kot dogovor na pomanjkljivost v finančnih uredbah. Krepi kapitalske zahteve bank in uvaja nove regulativne zahteve glede likvidnostnih bank in bančnega finančnega vzvoda. Basel III je le en del temeljnega prestrukturiranega pristopa k tveganju in ureditvam v finančnem sektorju.            </dc:description><dc:publisher>[A. Kumer]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-17 13:51:32</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38097</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.71</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11557916</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:6HZFSA7X</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
