<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POVEZANOST INTERNE MARKETINŠKE NARAVNANOSTI IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH</dc:title><dc:creator>Geissler,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pisnik Korda,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tominc,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>interni marketing</dc:subject><dc:subject>interna marketinška naravnanost</dc:subject><dc:subject>zaposleni-interni odjemalec</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov. 

Prvi (1) uvodni del zajema klasično sestavo poglavij. V njem je opredeljeno področje in opis problema, zastavljeni so namen, cilji in osnovne trditve naloge. V tem delu so predstavljeni zaposleni na splošno in nujnost, da postane njihovo zadovoljstvo kategorija, ki je enakovredna zadovoljstvu porabnikov, delničarjev in drugih vlagateljev ter s tem del vizije vsakega podjetja. To pomeni, da si mora vodstvo podjetja prizadevati ne le za eksterno marketinško naravnanost temveč tudi za interno ter nenehno preverjati zadovoljstvo svojih internih odjemalcev-zaposlenih. Namen magistrske naloge je ugotoviti povezanost med tema dvema kategorijama.

Drugi del (2. in 3. poglavje) je namenjen proučevanju teoretičnih dognanj s področja internega marketinga in zadovoljstva zaposlenih. Uporabljena je metoda deskripcije, in sicer pri predstavitvi obstoječih modelov merjenja, ter metoda kompilacije, saj bomo do ugotovitev prišli tudi tako, da bomo povzemali spoznanja, stališča in rezultate drugih avtorjev.

Tretji del (4.poglavje) je namenjen aplikativni raziskavi. Najprej smo predstavili Tovarno olja Gea, d.d. iz Slovenske Bistrice, opisali metode  zbiranja in obdelave podatkov in vzorec. Izvedli smo metodologijo raziskave zadovoljstva zaposlenih in interne marketinške naravnanosti. 

V četrtem delu (5.poglavje) smo povzeli empirične rezultate obeh raziskav ter preverili hipoteze. 

V zadnjem, petem delu (6.poglavje) povzemamo sklepne ugotovitve in ključne predloge. Ta del je pretežno deskriptivne narave. V njem smo še enkrat na kratko strnili misli, zapisane v predhodnih poglavjih magistrskega dela.            </dc:description><dc:publisher>[A. Geissler]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-17 22:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>38124</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.138</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11334172</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RUJFI1FY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
