<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Koncept subpolitike s študijo primera izbrisa iz registra stalnega prebivalstva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Cevzar,	Mišel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politika</dc:subject><dc:subject>subpolitika</dc:subject><dc:subject>aktivizem</dc:subject><dc:subject>aktivisti</dc:subject><dc:subject>izbrisani</dc:subject><dc:subject>študije primerov</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Globalizacija, neoliberalne politike in kapitalizem so današnji družbi prinesle  popolnoma nove izzive. Politični inštrumenti današnje družbe, ki izvirajo še iz  časa industrializacije niso kos družbenim spremembam, ki jih je prineslo 21. stoletje. Prevladujoča miselnost v zahodnih demokracijah je postala kapitalistična ideologija s svojimi idejami prostega trga, individualne odgovornosti in globalizacije, ki spodbuja izkoriščevalski odnos do nerazvitih regij in krčenje socialnih pravic. Trenutne razmere v družbi opozarjajo na neučinkovitost starih političnih institucij, ki smo jih razvili v času industrializacije (parlament, politične stranke, sindikati itd.). Ljudje smo začeli iskati rešitve zunaj starih političnih institucij in to na drugih mestih, ki jih širša javnost ni smatrala za politična. Stare politične institucije počasi izgubljajo vlogo edinega akterja na političnem prizorišču in vendar imajo še vedno monopol nad formalno-pravnim oblikovanjem politike. Danes lahko velikokrat slišimo besedo civilna družba, ki postaja spet popularna in se izgovarja z tonom upanja. Toda to je koncept, ki ima dandanes veliko pomenov in si ga lahko razlagamo izjemo široko. Posledično sem je odločil, da raziščem teorijo političnega delovanja, kateri formalne institucije kot jih poznamo danes niso po godu, skozi  Beckov (1999) koncept subpolitke. Koncept subpolitike sem preizkusil na študiji primera izbrisa ljudi, ki so bili ob osamosvojitvi Slovenije izbrisani iz registra stalnega prebivalstva v Sloveniji.            </dc:description><dc:publisher>M. Cevzar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-20 20:43:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38256</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 323.26(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2548970</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:PGJDAIZD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
