<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIH CILJNIH SKUPIN MOBINGU</dc:title><dc:creator>Malovrh,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferjan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mobing</dc:subject><dc:subject>šikaniranje</dc:subject><dc:subject>psihično in čustveno nasilje</dc:subject><dc:subject>konflikt</dc:subject><dc:subject>izpostavljenost.</dc:subject><dc:description>Mobing pomeni psihično in čustveno nasilje in je močno povezano z neetično komunikacijo. Gre za napad na človekovo dostojanstvo v obliki nasilja – toda ne fizičnega, ampak veliko volj pretanjenega in  prikritega, v obliki nasilja besed in odnosov, kateri lahko, kakor so potrdile vse do sedaj opravljene raziskave, tudi ubija.
Največkrat se kot vzrok omenja slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Ker je to za žrtev zelo travmatična izkušnja, ji lahko povzroči hude mentalne in psihosomatske posledice, ki jih občuti tudi njena družina. Ker gre za tako resen problem, je preventiva izrednega pomena. Treba je vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Izpostavljenost različnih skupin mobingu je v današnjem času zelo aktualna tema, zato se mi je zdela zelo primerna za obravnavo v diplomskem delu. 
Fizično nasilje so zamenjale bolj prefinjene oblike psihičnega nasilja, katerega posledice so neprimerno večje, pa tudi odkriti jih je težje. Bolj ko je družba tekmovalna, večji je boj za »oblast« in hujši je boj za preživetje, večja je nevarnost za pojav mobinga. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati. Zato je pomembno pravočasno prepoznati ta pojav, ter učinkovito pristopiti k preprečitvi psihičnega nasilja na delovnem mestu. 
V diplomski nalogi sem se posvetila raziskovanju, katere so tiste različne skupine zaposlenih, kateri so najbolj izpostavljeni mobingu. Največkrat so to mlade ženske, katere so visoko izobražene in ki ne zasedajo vodstvene funkcije v podjetju. 
Raziskovalni del sem opravila z anonimno anketo, katero sem razdelila med različne skupine zaposlenih in sicer od delavcev v proizvodnji in snažilk, srednjega managementa in do samega višjega managementa. 
Želeli smo raziskati, katere so tiste skupine ljudi, katere so najbolj izpostavljene mobingu. Iz raziskave smo ugotovili da so to predvsem ženske in višje izobraženi zaposleni. Zanimalo nas je tudi kje je mobing bolj prisoten: v gospodarstvu ali v javni upravi? Žal je prisoten v obeh vejah, v javni upravi ga zasledimo celo nekaj več. Ne pojavlja se med zaposlenimi na nižjih in preprostejših delovnih mestih. Višja kot so delovna mesta, več ga je.

Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega uvod, predstavitev problema in teorije. Praktični del pa vsebuje anketo in njeno strukturno razčlenitev, ter na koncu zaključek.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-24 20:05:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38370</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7113235</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UAEZSXLF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
