<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PROIZVODNJA SINTEZNEGA PLINA IZ RAZLIČNIH SUROVIN</dc:title><dc:creator>Brinar,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Kralj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>proizvodnja sinteznega plina</dc:subject><dc:subject>zemeljski plin</dc:subject><dc:subject>bioplin</dc:subject><dc:subject>premog</dc:subject><dc:subject>lesna biomasa.</dc:subject><dc:description>Današnji industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na intenzivni rabi energije, ki jo dobimo pretežno iz neobnovljivih virov, zlasti fosilnih goriv. Študije kažejo, da bodo tudi v prihodnjih desetletjih fosilna goriva (kljub absolutnemu povečevanju izkoriščanja obnovljivih virov energije) igrala nosilno vlogo pri energijski oskrbi.
V podjetju Nafta-Petrochem d.o.o so doslej proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina, katerega nabavna cena je dokaj visoka. Iz tega razloga in, ker je njegova dobava dolgoročno vprašljiva, želijo to surovino nadomestiti z drugimi, kot so: bioplin, premog in lesna biomasa.
V okviru diplomskega dela smo za podjetje Nafta-Petrochem d.o.o izvedli študijo proizvodnje sinteznega plina iz zgoraj omenjenih alternativnih surovin, čeprav je med vsemi še vedno najbolj razširjena proizvodnja sinteznega plina iz zemeljskega plina. Kontinuirano proizvodnjo plina smo simulirali s komercialno dosegljivim računalniškim paketom Aspen Plus. Tako smo primerjali sestavo sinteznega plina, proizvedenega iz različnih surovin ter ustrezne energetske tokove. Za primerjavo smo uporabili tudi sestavo sinteznega plina, proizvedenega iz zemeljskega plina.
V nadaljevanju smo s termodinamsko metodo uščipa znižali porabo pogonskih sredstev v osnovnem procesu in ostalih preučevanih variantah. Uporaba metode v realnih industrijskih primerih zahteva različne modifikacije. S tem smo se želeli čim bolj približati dejanskemu stanju v proizvodnji in dobiti uporabne rezultate, ki bi podjetju omogočili prilagoditev obstoječe proizvodnje načelom trajnostnega razvoja. Za izvedbo metode energetske integracije smo uporabili program Supet Target.            </dc:description><dc:publisher>[V. Brinar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-09-27 07:12:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38480</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 604.4:662.6:579(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16710934</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:K7RFYFEK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
