Slaba vera prijavitelja znamke in primer LindtTežak, Vesna (Avtor) Repas, Martina (Mentor) znamkaznamka EUslaba veraprenehanje znamkeSodišče EUnotranji trgnelojalna konkurencaLeta 2009 je Sodišče EU v primeru Lindt prvič postavilo smernice za razlago pojma slabe vere, ki se pojavlja v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji na področju prava znamk kot razlog za njeno prenehanje. Pred tem so se v literaturi in sodni praksi pojavljali različni pristopi k razlagi, Sodišče EU pa je s svojo interpretacijo postavilo temelje za enotnejšo razlago v prihodnosti. Namen diplomske naloge je predstaviti in presoditi nove smernice in njihovo uporabo v primeru Lindt. V pričujočem delu ugotavljamo, da so smernice, ki jih je podalo Sodišče EU, zelo široke, zato ni nujno, da bodo interpretacije nacionalnih sodišč držav članic enotne. Je pa Sodišče EU jasno določilo, da so za presojo slabe vere relevantne vse upoštevne okoliščine zadevnega primera, iz česar sledi, da se bo slaba vera tudi v prihodnje presojala od primera do primera in s posebnim ozirom na okoliščine, ki jih je izpostavilo Sodišče EU. To so prijaviteljeva vednost o obstoječi uporabi enakega znaka, prijaviteljev namen preprečiti tretji osebi nadaljnjo uporabo ter stopnja pravne zaščite, ki jo uživata znak tretje osebe in prijaviteljev znak. Odločba v zadevi Lindt bo zato nedvomno imela velik vpliv na konkurenco na skupnem notranjem trgu. [V. Težak]20122012-10-07 21:10:04Diplomsko delo38646UDK: 339.137(043.2)COBISS_ID: 4437291NUK URN: URN:SI:UM:DK:TUWC4WGPsl