<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA DEJAVNIKOV, KI POVZROČAJO STRES PRI ZAPOSLENIH V PODJETJU ZIP CENTER D.O.O.</dc:title><dc:creator>Uran,	Danijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>vrste stresa</dc:subject><dc:subject>temeljni model stresa</dc:subject><dc:subject>dejavniki stresa</dc:subject><dc:subject>stopnja stresa</dc:subject><dc:subject>posledice stresa</dc:subject><dc:subject>ZIP center</dc:subject><dc:subject>d.o.o.</dc:subject><dc:description>Stres označimo kot rezultat pozitivnega ali negativnega dogodka, ki ga sprožijo določeni stresorji, kar je lahko za posameznika bolj ali manj prijetno, odvisno od tega, na kakšen način, v kolikšni meri in kako močan vpliv imajo ti stresorji na posameznika. Vsi ljudje ne zaznavamo stresa na enak način. Kar je za nekoga stresno, še ne pomeni, da je tudi za drugega.
V uvodnem razdelku smo predstavili področje problema, cilje, raziskovalne hipoteze, predpostavke, omejitve ter predvidene metode raziskovanja magistrskega dela.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V okviru teoretičnega dela smo se seznanili s teoretičnimi izhodišči proučevanega problema. Sprva smo opredelili pojem stresa, v sklopu katerega smo opisali pomen stresa v življenju posameznika in na delovnem mestu, vrste stresa ter temeljni model stresa. Nadaljevali smo z opisom dejavnikov stresa oziroma stresorjev. Le-te smo teoretično obravnavali na individualni ravni, na ravni organizacije ter na ravni okolja. Opisali smo povezavo med stresorji na različnih ravneh in stopnjo stresa. Za vsako že omenjeno raven smo opredelili posamezne posledice, ki jih povzročajo dejavniki stresa.
V raziskovalnem delu smo si za analizo dejavnikov, ki povzročajo stres pri zaposlenih, izbrali podjetje ZIP center, d.o.o.. Proučevano podjetje smo podrobneje predstavili, opisali smo njegovo dejavnost ter organizacijsko in izobrazbeno strukturo. Statistično smo obdelali in analizirali podatke, ki smo jih predhodno pridobili s pomočjo določenega raziskovalnega instrumenta. Te smo analizirali posebej za celotni vzorec ter posebej za vsako programsko dejavnost proučevanega podjetja (mizarstvo, tiskarstvo, rokodelnica, čiščenje-urejanje, zaposlitvena rehabilitacija, uprava). V okviru analize smo tudi verificirali predhodno zastavljene hipoteze. V sklepu raziskovalnega dela pa smo podali posamezne ugotovitve ter morebitne predloge rešitev.            </dc:description><dc:publisher>[D. Uran]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-10 09:41:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38691</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.93/.94</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11311900</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VHJJO5ND</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
