<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DOLOČANJE IZBRANIH SPOJIN V HIDROLIZATU BIOMASE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO</dc:title><dc:creator>Pušaver,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brodnjak-Vončina,	Darinka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glukoza</dc:subject><dc:subject>manitol</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:subject>hidrolizat</dc:subject><dc:description>V okviru diplomske naloge smo želeli razviti analizno metodo za sočasno ločitev, identifikacijo in kvantitativno določanje monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih vzorcih hidrolizatov biomase. Razvita metoda temelji na ločevanju in določanju preiskovanih spojin s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Metodo smo razvijali s čistimi standardnimi raztopinami glukoze in manitola, njeno uporabnost pa potrdili na realnih vzorcih. Podatke smo statistično ovrednotili, metodo validirali in s tem dokazali, da je le-ta pravilna in natančna.
Linearnost metode smo preverili v različnih koncentracijskih območjih od 1 do 300 mg L-1, kjer so bili korelacijski koeficienti (r2) nad 0,99. Metoda je ponovljiva z relativnimi standardnimi odmiki pod 5%. Tako smo osnovne standardne raztopine preiskovanih spojin pripravili v optimalni mešanici topil metanol-voda (v/v=1/1). Ker spojine niso bile dovolj hlapne za neposredno analizo z GC-MS, smo jih predhodno, s postopkom derivatizacije oz. sililiranja, pretvorili v ustrezne trimetilsililirane (TMS) derivate. Za optimalni potek sililiranja, je bilo potrebno iz vzorcev odstraniti vse sledove vode in polarnih protonskih topil. To smo dosegli z odparevanjem vzorcev do suhega na rotacijskem uparjalniku in z dodatkom toluena k suhim preostankom. Za derivatizacijo preiskovanih spojin smo kot optimalni sililirni reagent uporabili MSTFA (N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid), kot optimalni katalizator pa piridin. Sililiranje smo izvajali pod optimalnimi pogoji na peščeni kopeli, kjer smo vzorce segrevali 90 min pri 80°C. Pred injiciranjem vzorcev na kromatografsko kolono smo le-te še dodatno redčili s toluenom ali n-heksanom. GC-MS pogoje smo izbrali tako, da smo dobili najustreznejšo ločitev in pripadajoče MS spektre preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali s primerjavo retencijskih časov spojin pri analizi standardnih raztopin pri enakih kromatografskih pogojih, z uporabo knjižnic standardiziranih masnih spektrov in s primerjavo podatkov iz literature.            </dc:description><dc:publisher>[S. Pušaver]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-11 16:58:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38712</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 542.2/.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16700950</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZKASJYEK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
