<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Omejevanje hujših oblik davčnih zatajitev vrste davčni vrtiljak - analiza primera : magistrsko delo</dc:title><dc:creator>Rebolj,	Izidor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvoršek,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davki</dc:subject><dc:subject>davčne utaje</dc:subject><dc:subject>davčni vrtiljaki</dc:subject><dc:subject>goljufije</dc:subject><dc:subject>gospodarska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Davki so zakonsko določene dajatve, ki jih posamezna država v javnem interesu pobira brez neposredne protistoritve. Ker gre za obliko, ki temelji na prisili, mora biti davčni sistem predvsem učinkovit in pravičen. 
Najpomembnejši  davki slovenskega davčnega sistema so dohodnina kot osebni davek,  davek od dobička pravnih oseb in davek na dodano vrednost, kot najbolj uveljavljena oblika za obdavčitev vsake faze prometa blaga in storitev.
Pripravljenost davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi imenujemo davčno moralo. 
V državah, kjer se javna sredstva uporabljajo gospodarno in kjer je davčno breme pravično razdeljeno, je tudi davčna morala visoka. V teh državah davkoplačevalci kršitve davčnih predpisov zaznavajo kot kriminalno dejanje, kjer kršitelji izgubijo moralni ugled in njihova dejanja obsojajo.
Davčni zavezanci z nizko davčno moralo,  plačila  davkov sprejemajo kot breme in izkazujejo odpor do teh obveznosti in  si na različne načine (legalne in nelegalne) prizadevajo plačati čim manj.
Kot vzrok davčnih zatajitev lahko navedemo tudi pomanjkljiv nadzor nad davčnimi zavezanci v državah, kjer ima davčna služba premalo pristojnosti in je slabo organizirana, zakonodaja pa je preohlapna in neprilagodljiva. 
Davčne zatajitve pomenijo izpad prihodkov v državni proračun. Nastali primanjkljaj rešujejo z uvajanje novih davkov ali višjimi davčnimi  stopnjami, kar pa ne deluje stimulativno na  gospodarski razvoja države.

V zadnjih letih se v EU pojavljajo t.i. davčni vrtiljaki. Gre za organizirano davčno utajo, z namenom pridobitve velike premoženjske koristi. Utaja tipa davčni vrtiljak je sistemska utaja z več nakupi in prodajami  med sodelujočimi zavezanci, vsaj en udeleženec je praviloma v drugi državi članici EU.

V  magistrski nalogi skozi analizo konkretnega primera podrobneje spoznamo mehanizem izvrševanja davčnih zatajitev vrste davčni vrtiljak, probleme, ki se pri tem pojavljajo in novih spoznanj, do katerih pridemo pri njihovih preiskovanju.            </dc:description><dc:publisher>I. Rebolj]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-13 10:43:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38730</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.359</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2506218</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GSLPKHZL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
