<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava dobrega počutja svinj in proizvodnih parametrov v prosti reji v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj v celotnem obdobju laktacije</dc:title><dc:creator>Tibaut Otto,	Matejka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>ŠKORJANC,	DEJAN	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obnašanje</dc:subject><dc:subject>sistem reje</dc:subject><dc:subject>gradnja gnezda</dc:subject><dc:subject>sesanje</dc:subject><dc:subject>dobro počutje</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo primerjali počutje svinj in proizvodne parametre v obdobju laktacije, v sistemu vkleščanja svinj in v prosti reji, v kateri naj bi svinja imela na razpolago več prostora za izražanje specifičnih oblik obnašanja. Poskus s sistemom vkleščanja svinj se je odvijal v raziskovalno-pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, medtem ko je bila raziskava v prosti reji opravljena na Norway University of Life Science. V času poskusa smo spremljali obnašanje šestih svinj 12 ur pred in 12 ur po prasitvi. V tem obdobju smo spremljali celoten čas, namenjen počitku, ležanju, stoji, gibanju, dodatno pa smo v prosti reji spremljali še možnost izgradnje gnezda. Do konca laktacije smo spremljali še sesnost, in sicer trajanje, število sesanj, vzroke prekinitve itd. V obdobju pred prasitvijo smo ugotovili, da so svinje v prosti reji za 31 % časa bolj aktivne v primerjavi s svinjami v sistemu vkleščanja. Dodatno so v prosti reji svinje 8 ur pred prasitvijo začele s pripravo gnezda, in sicer s prenašanjem slame iz nosilca, z ritjem po tleh in z nabiranjem materiala z zamahovanjem s taco. Po prasitvi so bile svinje ne glede na prasitveni boks večino časa (90 %) na razpolago pujskom. Kljub temu smo v prosti reji beležili za 41 % nižjo frekvenco sesanj v tem obdobju. To je verjetno posledica možnosti popolnega umika svinj v tem sistemu. Dodatno smo ugotovili, da so v prosti reji od 4. dne laktacije opaženi daljši intervali sesanja (5 minut) v primerjavi s sistemom vkleščanja svinj (3 minute). Prekinitve sesanj pa največkrat vzpodbudi svinja tako, da se uleže na bok ali seske. V vkleščeni reji je bilo bistveno več prekinitev na način, da se je svinja usedla, kar nakazuje negativen vpliv te reje.            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-15 16:30:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38749</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:85SWQ50K</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
