<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ponaredki blagovnih znamk višjega cenovnega razreda : magistrsko delo</dc:title><dc:creator>Trstenjak,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizirana kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>blagovne znamke</dc:subject><dc:subject>ponarejanje</dc:subject><dc:subject>ponaredki</dc:subject><dc:subject>intelektualna lastnina</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Ponarejanje je oblika organiziranega kriminala brez pravih pravnih posledic. Vsi ponarejevalci imajo nekaj skupnega, to je kršitev zakona o intelektualni lastnini. Ilegalna reprodukcija ne zahteva dragih in zapletenih proizvodnih postopkov, ob odkritju pa so kazni mile in v večini primerov celo neizrečene. Ponarejeni kosi blagovnih znamk višjega cenovnega razreda so stalnica modne industrije. Potrošnikom dajejo občutek nezaupanja, povzročijo pa lahko tudi resne zdravstvene težave in posledice, saj izdelki niso laboratorijsko preizkušeni in lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi. Lastnikom blagovnih znamk ponaredki zmanjšujejo vrednost njihovih izdelkov in omejujejo obseg prodaje. Z ekonomskega vidika so pravice intelektualne lastnine zelo pomembne, saj vplivajo na konkurenčnost subjektov na trgu, nove možnosti širjenja gospodarstva in dolgoročni razvoj, investicije ter raziskave.

Z vse večjo uporabo interneta se ponudba in povpraševanje po ponarejenih izdelkih bliskovito širita. Posledica tega je vsakoletna rast števila carinsko zaseženih kosov ponarejenega blaga. Evropska komisija opisuje stanje kršitev intelektualne lastnine kot resen problem, katerega razsežnosti so gigantske. Kupna moč državljanov EU se je med gospodarsko krizo močno zmanjšala, kar je aktualiziralo problematiko kršitve zlorabe blagovnih znamk, kršitve patentov ter kršitve avtorskih pravic. Večina ponarejenih izdelkov vstopi v Slovenijo prek koprskega pristanišča. Gre predvsem za izdelke kitajskega porekla, ki so namenjeni slovenskemu trgu ali pa pot nadaljujejo prek Slovenije v druge države EU (Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško) ali v Srbijo ter Bosno in Hercegovino.

V raziskovalnem delu analiziramo mnenje o odnosu do nakupa ponaredkov blagovnih znamk višjega cenovnega razreda in pogled pooblaščenih ponudnikov izdelkov blagovnih znamk na problematiko ponarejanja v Sloveniji. Ugotovitve apliciramo na slovenski trg ter predlagamo rešitve na represivnem in preventivnem področju.      </dc:description><dc:publisher>S. Hudarin]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-10-24 18:50:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38827</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.533</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2506474</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Q0NKBMTT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
