GOVOR V KONTAKTNIH ODDAJAH RADIA CELJEČrešnovar, Matjaž (Avtor) Valh Lopert, Alenka (Mentor) radiogovorjeni jezikprosti govorgovorna odstopanjajezikovna identitetaceljski neknjižni pokrajinski pogovorni jezikradijska kontaktna oddajaV zadnjem obdobju se na vseh slovenskih radijskih postajah pojavljajo jezikovna odstopanja od norme. Raziskovali smo spontani govor v kontaktnih oddajah na regionalni radijski postaji posebnega pomena Radiu Celje, zato v nadaljevanju navajamo ugotovitve s področja govora na tej radijski postaji. Zanimalo nas je, kaj je vzrok, da radijski govorci v kontaktnih oddajah uporabljajo celjski pogovorni neknjižni jezik, zaradi česar pri pogovorih s poslušalci prehajajo iz zborne izreke v pogovorno obliko in zakaj niso ustrezno govorno usposobljeni. V diplomskem delu ugotavljamo, da se radijski govorci želijo s pogovornimi oblikami približati poslušalcem in jim na ta način sporočiti, da so enakovredni. Doseči želijo živost jezika in biti duhoviti ter zanimivi, hkrati pa poslušalcem dokazati, da so vendarle seznanjeni tudi z zbornimi oblikami, kar dokazujejo z medzvrstnim preklapljanjem. Ob tem je analiza besedil še pokazala, da radijski govorci niso ustrezno govorno usposobljeni, kar je posledica ekonomskega stanja in vpliv pogovorne oblike govora s komercialnih postaj, ki so se na Celjskem pojavile v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu se govorci zavedajo, da bi morale biti radijske postaje nosilci zborne izreke in bi na govornem usposabljanju morali narediti več, saj z govorom poslušalce tudi izobražujejo. Poslušalci od radijskih govorcev pričakujejo, da uporabljajo zborno izreko, analiza pa je pokazala, da velikokrat nepoklicni govorci bolj upoštevajo zborno izreko kot poklicni govorci.[M. Črešnovar]20122012-10-30 18:27:39Diplomsko delo38884UDK: 811.163.6(043.2)COBISS_ID: 19504136NUK URN: URN:SI:UM:DK:FFIUKK6Nsl