<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mladi in nasilje v urbanih okoljih : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Gorkič,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>mladoletniško nasilje</dc:subject><dc:subject>mestno okolje</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>raziskave</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Predmet diplomskega dela je pojav nasilja med mladimi v mestnem okolju in način soočanja z njim. Nasilje je pogost pojav, s katerim se srečujemo v vsakdanjem življenju. Dejstvu, da je nasilje med mladimi prisotno, se ne smemo izogibati, ampak moramo ta problem z ustreznimi ukrepi omejiti oziroma preprečiti. 
Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in metodološki del. V teoretičnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, to so nasilje, ki se deli na fizično in psihično, agresivnost, mladina in obdobje mladosti oziroma adolescence. V nadaljevanju so navedene osnovne teorije treh vrst razvoja deviantnosti, biološke, psihološke in sociološke teorije. Diplomsko delo se dotika predvsem socioloških teorij, med katerimi so kot rizični dejavniki za razvoj nasilja pri mladostniku omenjeni družina, vrstniki in šola. Družinski odnosi in medvrstniški odnosi pomembno vplivajo na razvoj nasilja pri mladostniku. Predstavljeno je tudi okolje, v katerem se nasilje največ pojavlja. To sta družinsko okolje in šolsko okolje. Ko govorimo o nasilju, se mladoletnik lahko pojavi v treh različnih vlogah, kot  storilec, žrtev in opazovalec. Za vsako od teh vlog poznamo več različnih tipov.  Po izpostavljenosti nasilju se dečki ločujejo od deklet. 
Metodološki del diplomskega dela temelji na treh predpostavkah o nasilju med mladimi. Izvedena je bila raziskava o nasilju med mladimi, v katero so bili vključeni osnovnošolci in srednješolci. Raziskava je potekala v dveh slovenskih mestih, našem največjem mestu Ljubljani in srednje velikem mestu Kranj. S statističnimi analizami smo skušali preveriti postavljene predpostavke.      </dc:description><dc:publisher>P. Gorkič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-05 16:34:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38907</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.915(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2560490</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7M9TL7RM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
