<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sprožilna situacija kot pogoj za pričetek izvajanja policijskega postopka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Gorenc,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policijska pooblastila</dc:subject><dc:subject>policijski postopki</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava specifiko policijskega poseganja v pravice državljanov, ki ne ravnajo v skladu s sprejetimi družbenimi normami, oz. pravico državljanov, da policist ne posega v njihove pravice, če ravnajo v skladu s sprejetimi družbenimi normami. Policist ima dolžnost in pravico, da v primerih, ko so izpolnjeni določeni zakonski pogoji, na zakonit in strokoven način izvede nalogo, ki mu je v dani situaciji naložena. Zakon pa mu s tem ne samo dovoljuje, temveč ga tudi zavezuje, da v določenih primerih z namenom zavarovanja pravice nekoga poseže v pravico drugega. Dejstvo je, da policist za izvedbo katere koli naloge, ki je usmerjena v zavarovanje življenja in premoženja ljudi, s tem poseže v oz. omeji pravice drugega. Ob omejevanju oz. posegih v pravice z namenom zavarovanja pri domnevno oškodovanih pa se vselej pojavi vprašanje, ali je poseg policista pri izvajanju naloge skladen z veljavno zakonodajo, nadalje pa tudi, ali je policistovo zakonito ravnanje tudi strokovno, profesionalno, humano, sorazmerno, primerno, in še bi lahko naštevali dileme, ki z vidika policistovega dela predstavljajo vprašljive, v nekaterih primerih za policista zelo nehvaležne posege. Človekove pravice in svoboščine so opredeljene v številnih mednarodnih dokumentih, temeljni akt v R Sloveniji je Ustava, tolmačenja ob razpravah v smislu zavarovanja pravic pa so prepogosto filozofsko usmerjena. Slovenska zakonodaja policiste pri opravljanju posameznih nalog zavezuje z natančno opredeljenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se določena naloga lahko prične izvajati. Govorimo torej o sprožilni situaciji, ki jo zakonodaja opredeljuje z izpolnjevanjem natančno določenih pogojev. V teoretičnem pogledu tematika niti ni problematična, še zlasti, ko se razprava vodi v smislu: »zakon določa, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji itd.« Tudi glede pomena posameznih dokaznih oz. varnostnih standardov ni večjih razhajanj, če se o njih razpravlja brez konkretne povezave na konkreten primer. Težava, ki bi jo rad izpostavil v obravnavani tematiki, se nanaša predvsem na praktično uveljavljanje v zakonu zapisanih določil. Dejstvo je, da na sprožilno situacijo kot pogoj za pričetek izvajanja policijskega postopka ne vplivajo samo v zakonu zapisani pogoji, temveč so tu še številne okoliščine, ki izhajajo iz narave policista, ter tiste, ki jih narekuje družba v odnosu do dela policistov.      </dc:description><dc:publisher>R. Gorenc]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-16 18:22:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>38997</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.741:342.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2582762</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FXLR1QT5</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
