<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KOMPETENCE VZGOJITELJEV IN VZGOJITELJIC PREDŠOLSKIH OTROK</dc:title><dc:creator>Skudnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>LEPIČNIK VODOPIVEC,	JURKA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>ČAGRAN,	BRANKA	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomen in vloga vzgojitelja</dc:subject><dc:subject>družba znanja</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>ključne kompetence</dc:subject><dc:subject>splošne kompetence</dc:subject><dc:subject>specifične kompetence</dc:subject><dc:subject>profesionalni razvoj (vzgojitelja).</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem je predstavljen položaj, pomen in vloga vzgojitelja ter položaj predšolske vzgoje, vključno z načeli in cilji ter izobrazbeno strukturo vzgojiteljev na zakonski osnovi. Nato je predstavljena povezava med družbo znanja in kompetencami, ki zajema tudi nove vloge vzgojitelja ter izhodišča za oblikovanje kompetenc. Sledijo različne teorije in opredelitve kompetenc ter predstavitev kompetenc po ravneh. Te zajemajo ključne, splošne in specifične kompetence. Nadalje je predstavljen in razdelan profesionalni razvoj vzgojitelja, ki vključuje izobraževanje, značilnosti in modele ter načela profesionalnega razvoja. Drugi del je empirični. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence vzgojiteljev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in vplivajo nanje. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, proučevanje na nivoju opisovanja stanja. Ugotovili smo, da vzgojitelji svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih področij se sicer še pojavljajo šibkosti, a se je izkazalo, da se vzgojitelji tega zavedajo. Za najbolj razvito se je pokazalo področje komunikacije in odnosov, najslabše pa so vzgojitelji ocenili področje sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem. Na področju izobraževanja se je pokazalo, da v največji meri k razvoju kompetenc prispeva praksa in izkušnje. Vzgojitelji v splošnem menijo, da se dovolj vključujejo v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc. Pri preverjanju povezave med delovno dobo in razvitostjo posameznih področij kompetenc se je pokazalo, da na vseh področjih, razen na področju organizacije in vodenja, obstaja povezava – pri vzgojiteljih z višjo delovno dobo je tudi razvitost kompetenc večja.            </dc:description><dc:publisher>[N. Skudnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-29 12:51:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39109</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19566088</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:HWEMJCJR</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
