<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NAREČNE ZNAČILNOSTI BIZELJSKEGA GOVORA</dc:title><dc:creator>Savnik,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zemljak Jontes,	Melita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenski jezik</dc:subject><dc:subject>bizeljski govor</dc:subject><dc:subject>kozjansko-bizeljsko narečje</dc:subject><dc:subject>štajerska narečna skupina</dc:subject><dc:subject>Bizeljsko</dc:subject><dc:description>Namen pričujočega diplomskega dela je bil podati globlji vpogled v nekatere narečne značilnosti govora, iz katerega sama izviram, tj. krajevnega govora naselja Bizeljsko. V raziskavo bizeljskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v kozjansko-bizeljsko narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine, je bila zajeta zlasti glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora; v okviru prve me je zanimal samoglasniški in soglasniški sestav govora, njegove naglasne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov, v okviru druge pa sem v primerjavi s knjižnim jezikom raziskala narečne oblikoslovne posebnosti štirih besednih vrst, tj. samostalniške in pridevniške besede, glagola in prislova. Analiza narečnih značilnosti je temeljila na zvočnem gradivu, pridobljenem s SLA in prostim govorom štirih informatorjev. Glasoslovna analiza je pokazala, da so se v bizeljskem govoru izgubila tako tonemska kot kolikostna nasprotja, njegov samoglasniški sistem je enoglasniški, pri čemer se od knjižnega jezika razlikujejo nekateri glasovi oziroma glasovne različice, in sicer  ü, , , ä in å, za govor pa je značilen tudi samoglasniški upad. V soglasniškem sestavu so bili spremembam podvrženi predvsem zvočniki in posamezne glasovne skupine  (npr. -nj-/-lj-, -šč-, -tl-/-dl-, -tn-/-dn-), na oblikoslovni ravni, ki se je v okviru posebnosti izkazala za dokaj razgibano, velja v zvezi s pregibanjem izpostaviti zlasti dajalniške, mestniške in orodniške končnice, nato delno ali popolno izenačevanje dvojinskih oblik z množinskimi, feminizacijo samostalnikov srednjega spola, v zvezi s pridevnikom pa zlasti izgubljanje občutka za rabo določne in nedoločne oblike. Pri glagolu izstopa množinskost nekaterih dvojinskih glagolskih oblik, prislovi pa se od knjižnih razlikujejo v glasoslovni in oblikovni podobi. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi.            </dc:description><dc:publisher>[P. Savnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-11-30 06:09:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39115</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6Ê¼28(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19558920</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RNTNW3FX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
