<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>JEZIK IN KONCEPTUALIZACIJA DRUŽBENE REALNOSTI</dc:title><dc:creator>Nekrep,	Sibila	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Borstner,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Naterer,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>družbena realnost</dc:subject><dc:subject>jezikovna slika sveta</dc:subject><dc:subject>jezikovni relativizem</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo proučuje vlogo jezika in z njo povezano konceptualizacijo družbene realnosti. Jezik predstavlja pomemben del človekovega življenja, saj je eno najpomembnejših sredstev za sporazumevanje in izražanje. Njegova funkcija je, da povezuje ljudi in v večji meri determinira naš pogled na svet, kar pomeni, da jezik posamezniku in posameznici omogoča, da dojemata in opišeta realnost. V filozofiji jezika smo ugotavljali, ali v svetu resnično bivajo samo tiste stvari, o katerih lahko govorimo, in tako zagovarjali tezo, da je jezik slika družbene realnosti. Ker pa se s tem ustvarjajo razlike v percepciji, zaradi katerih prihaja do razlik v kulturi, smo se v diplomskem delu lotili vprašanja, ali drži, da različnost jezikov vpliva na različnost kultur. Opredelili smo jezikovni relativizem, ki izhaja iz nazora, da so vsa spoznanja in vrednote relativna in da jezik realnosti ne opisuje, temveč jo ustvarja. Bistvo teoretičnega dela diplomskega dela je bila tudi dokazati, da vse, kar obstaja v človeškem svetu, obstaja zaradi razloga človeške kognicije in prepoznavanja tega kot realnega.

V empiričnem delu diplomskega dela nas je zanimalo raziskovanje subjektovih zmožnosti konceptualizacije družbene realnosti, ki je zasidrana v jeziku. Pozornost smo osredotočili na nosilca in njegov pogled, kajti človek, njegova dejavnost in zavest predstavljajo sfero jezika. Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, katerega avtor je bil predstavnik jakobške kulture. V večji meri nas je zanimala rekonstrukcija jakobške tradicionalne duhovne kulture, na katero smo sklepali po tipičnem jakobškem besedišču. Prav tako smo želeli raziskati, ali lahko po besedišču sklepamo na človekov vsakdan in ali lahko potrdimo tezo, da jezik postavlja meje človekovega sveta. Raziskali smo tudi, ali drži, da razčlenjenost besedišča določenega področja kaže na pomembnost nekega pojava ali stvari na tem področju za člane neke družbe. Ugotovili smo, da se iz besedišča posameznika ne da rekonstruirati tradicionalne duhovne kulture nekega kraja in da se človekovo besedišče v večji meri navezuje na njegov vsakdan in njegovo zasebno življenje, iz česar izhaja človekov pogled na svet            </dc:description><dc:publisher>[S. Nekrep]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-04 10:07:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39145</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 80/81(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19581192</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZOAV4TNE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
