<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KREDITNA TVEGANJA V ČASU FINANČNE KRIZE IN SPODBUDE ZA OŽIVITEV KREDITIRANJA</dc:title><dc:creator>Čebular,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kreditno tveganje</dc:subject><dc:subject>zavarovanje kreditnega tveganja</dc:subject><dc:subject>protikrizni ukrepi</dc:subject><dc:subject>spodbude za kreditiranje</dc:subject><dc:subject>jamstvena shema</dc:subject><dc:subject>subvencija</dc:subject><dc:description>Smo v obdobju izjemne negotovosti in krize zaupanja. Živimo v času največje krize po drugi svetovni vojni. Gospodarske razmere v domačem in mednarodnem okolju so izredno slabe, finančna in politična kriza v Sloveniji pa trenutno situacijo, v kateri živimo, samo še zaostrujeta. To dejstvo ne velja le za Slovenijo temveč za celotno Evropo in preostali del sveta.

Slovenija se je znašla v kreditnem krču, iz katerega nekako ne vidimo izhoda, saj se vrtimo v začaranem krogu od gospodarske krize z začetkom gradbeniškega kolapsa, slabšanja portfelja bank, slabših bonitetnih ocen, nedostopnosti do virov financiranja ter posledično bančnega zaostrenega kreditiranja v zelo omejenem obsegu. V nadaljevanju to povzroči manjše investicije in razvoj pri podjetjih, ki zaradi nedostopnosti do virov ne morejo zagnati prepotrebnih investicij in s tem ponovnega gospodarskega razvoja. 

Moje magistrsko delo je prikaz kreditnih tveganj v času finančne krize in  nekaterih rešitev za oživitev kreditiranja na področju gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. 

Osrednji del magistrskega dela sloni na pregledu izvajanja protikriznih ukrepov v Sloveniji in pregled spodbud za zagon kreditiranja tako v finančnem kot v gospodarskem sektorju. Slovenija je le del vseevropske gospodarsko-finančne krize in je vključena v EU in deluje v okviru smernic, sprejetih v vrhu Evrope. V pričujočem delu so predstavljene tudi spodbude in rešitve, ki jih izvajajo v EU in sprejete strukturne reforme za izhod iz krize.            </dc:description><dc:publisher>[V. Čebular]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2012-12-17 10:18:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>39262</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.77</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11351836</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:0TXQENJE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
