<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etika managementa v zdravstvu in socialnem varstvu</dc:title><dc:creator>Grobelšek,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Borstner,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>management</dc:subject><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>sociala</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>inteligenca</dc:subject><dc:subject>modrost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje etiško ozadje managerskih možnosti razmišljanja in odločanja predvsem v zdravstvenih in socialnih organizacijah, čeprav ne gre zanikati, da želi poseči tudi dlje. Delo poskuša na podlagi filozofskega analiziranja in razglabljanja presejati tiste pomembne značilnosti, ki se nanašajo na dano temo. Ta govori o različnih človekovih, predvsem kognitivnih in osebnostnih zmožnostih, ki usodno vplivajo na vse razprave v dani etiško pomembni situaciji, katera je vezana predvsem na managersko odločanje v splošnem pomenu in v specifičnem zdravstveno-socialnem okolju. Vsebinska struktura naloge je razdeljena na tri dele, od katerih se zadnji del ponovno deli na dvoje. V prvem delu so predstavljeni trije vidiki inteligentnosti, od katerih imata največji pomen duhovna inteligentnost in modrost, kar je tudi naše osnovno izhodišče. Njuna specifičnost se pomembno prenaša na razumevanje vseh nadaljnjih etiških izhodišč, ki predstavljajo osrednji del naloge. Tam je predstavljena etika na splošno in specifično, v obliki njenih različnih konceptov, kjer prihaja do primerjav s pojmom pravičnosti kot osrednjo vrlino, ali vrednoto, ali načelom, ki ima posebno vlogo v vseh časih, okoljih in ureditvah. Slednje nas popelje v zadnji del naloge, kjer se združijo vse poprejšnje teme s specifiko managementa v splošnem in kasneje v zdravstveno-socialnem okolju. Vsak organizacijski sistem je upravljan s strani managementa, od katerega se pričakuje, da bo odgovorno, do vseh interesnih skupin, iskal etiške načine za doseganje zastavljenih ciljev in poslanstva. Pri tem ima na voljo različne etiške koncepte, ki jim naj sledi. Za to pa potrebuje nekatere osebnostne značajske lastnosti, kot so vrline in vrednote. Zdravstveni in socialni sistem se od klasičnega, tj. gospodarskega, razlikuje po svojem namenu in poslanstvu. Od njega se pričakuje, da zagotavlja pravičen in enakopraven dostop vsem uporabnikom do njegovih storitev, poleg tega mora njegovo delovanje vsebovati tudi odgovorno porabo sredstev, ki jih v obliki prispevkov omogoča celotna družba. V sklepnem delu je zaključna ugotovitev, da je etika vrlin tisti etiški koncept v managementu zdravstva in sociale, ki omogoča managerjem vse potrebne etiške sposobnosti, ki so nujne za zagotavljanje vseh poprej omenjenih dejstev, tj. socialne varnosti celotne družbe.      </dc:description><dc:publisher>[B. Grobelšek]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-20 11:34:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>39294</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 17:614.2</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1870244</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:K9NPQA4A</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
