<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>STARE PRAKSE TRAJNOSTNE RABE VODE V OBČINI BLED</dc:title><dc:creator>Pazlar,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>raba vode</dc:subject><dc:subject>mlin</dc:subject><dc:subject>žaga</dc:subject><dc:subject>vodovod</dc:subject><dc:subject>turizem</dc:subject><dc:subject>kranjska stena</dc:subject><dc:subject>varovanje voda</dc:subject><dc:description>V prvem delu diplomskega dela je najprej obravnavano vodovje kot sestavni del pokrajine, v kateri leži občina Bled. V nadaljevanju so z vidika rabe vode predstavljene in opisane tradicionalne rabe vode na tem območju. Blejsko jezero, Sava Bohinjka in Sava Dolinka že od nekdaj nudijo ugodne pogoje za turizem, ostanki več stoletij nazaj delujočih mlinov in žag na potokih so samo še nema priča takratne rabe vode, prav tako pa se spreminja tudi oskrba s pitno vodo in raba vode v kmetijstvu. Naloga poudarja pomen varovanja voda, predvsem zaščito pitne vode, ki je ni v izobilju, pa tudi jezer. Prebivalci že od nekdaj iščejo zaščito pred erozijo in poplavami. Kranjska stena je primer dobre slovenske prakse zaščite brežin. Nekatere tradicionalne prakse rabe vode so se v obdobju globalizacije že skoraj povsem izgubile, zato je poznavanje lokalnih primerov še toliko bolj pomembno za trajnostni razvoj.            </dc:description><dc:publisher>[M. Pazlar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-21 15:22:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39309</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 91(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19675400</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UFJFAEOI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
