<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ŽENSKE V MENEDŽMENTU IN OVIRE PRI NAPREDOVANJU</dc:title><dc:creator>Frešer,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ženske v menedžmentu</dc:subject><dc:subject>ženski in moški stil vodenja</dc:subject><dc:subject>ovire pri napredovanju</dc:subject><dc:subject>rešitve za menedžerke</dc:subject><dc:description>Naslov magistrske naloge: Ženske v menedžmentu in ovire pri napredovanju.
Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z ugotavljanjem položaja žensk v menedžmentu, z proučevanjem razlik med moškim in ženskim stilom vodenja  ter z ovirami s katerimi se srečujejo menedžerke in zanje potrebnimi rešitvami oz. ukrepi za večjo enakopravnost žensk na trgu dela.  
Položaj žensk v menedžmentu in njihove sposobnosti so bile dolgo časa podcenjene, njihovi prispevki na delovnem mestu pa neopaženi in nenagrajeni. Sicer smo še daleč od tega, da bi bila ženska dejansko enakopravna z moškim na področju zaposlovanja, napredovanja, ali plačila za isto opravljeno delo, vendar se spremembe v pozitivno smer počasi odvijajo. Po stilu vodenja zanje velja demokratičen stil in sicer se nagibajo k ljudem, ter ne strmijo samo k trdno začrtanim ciljem in rezultatom. Vzroke za to, da se morajo ženske za enako kariero ob enakih objektivnih pogojih bolj potruditi, je raznolikost in večje število ovir, ki jih morajo premagati pri uresničevanju svoje kariere. Premalo pozornosti menedžerke posvečajo delu z dobrim mentorjem in navezovanju zavezništev, ki jim lahko strokovno in pri realizaciji ciljev precej pomagajo. Poleg tega menedžerke pogosto čakajo na neko vzpodbudo ali podporo od zunaj, namesto da bi sledile trdno začrtani strategiji uresničevanja svoje kariere. Z izboljšanjem položaja žensk v Sloveniji se ukvarjajo vladne in nevladne  organizacije, izobraževalne in raziskovalne institucije. 

Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela in sicer teoretični in empirični del. Teoretični del zajema pet poglavij. V prvem poglavju je predstavljen uvod. Drugo poglavje opredeljuje ženske v menedžmentu in sicer življenjski ciklus ženske, njihov položaj v menedžmentu, lastnosti in prednosti, ter razloge za malo število žensk v menedžmentu. Predstavila bom kako se mendežerke soočajo z stresom na delovnem mestu. Tretje poglavje govori o moškim in ženskim vodenjem, podrobneje o značilnostih moškega in ženskega vodenja, ter o razlikah med androginim in transformacijskim stilom vodenja. Pojasnila bom vpliv socializacije na stil vodenja, predstavila nov model vodenja, ter izpostavila spol kot konkurenčno prednost. Pojasnila bom tudi stereotipe o ženskih in moških vlogah v menedžmentu. V nadaljevanju in sicer četrto poglavje obravnava ovire pri napredovanju žensk  ter spolne razlike pri načrtovanju kariere. Predstavljene so tudi druge ovire na katere naletijo ženske v menedžmentu in sicer razlike v plačah glede na spol, diskriminacija na delovnem mestu, počasnejši razvoj kariere. Peto poglavje zajema rešitve za menedžerke, za odpravo ovir in za hitrejši razvoj kariere. Predstavljene so tudi organizacije in združenja, ki so namenjena menedžerkam v Sloveniji, ter ukrepi znotraj organizacije in ukrepi s strani žensk za večjo enekopravnost med spoloma. Empirični del magistrskega dela pa zajema raziskovanje menedžerk v Sloveniji. Proučila bom dejanske ovire katere menedžerkam preprečujejo da bi se prebile na vodilne položaje ter podala rešitve za izboljšanje položaja.            </dc:description><dc:publisher>[T. Frešer]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-01-12 11:29:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>39424</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11403804</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UIBUBWTC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
