Zgodovinska utemeljitev teritorialno-upravne razdelitve na območju nekdanje rapalske mejeMohorič, Janja (Avtor) Friš, Darko (Mentor) rapalska mejaokrajno glavarstvoobčinaRapalska pogodbakatastrska občinaRimska pogodbaDiplomsko delo z naslovom Zgodovinska utemeljitev teritorialno-upravne razdelitve na območju nekdanje rapalske meje obravnava vpliv rapalske meje na današnjo razmejitev med občinami v Republiki Sloveniji. Na osnovi zgodovinskih virov in literature ugotavlja, katere upravno-teritorialne enote so se od leta 1918 dalje nahajale na tem prostoru. Primerja obsege občin in okrajev ter potek deželnih in državne meje v različnih obdobjih. Za natančnost ugotovitev primerja še kataster iz leta 1890 z današnjim. Uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: komparativna, deskriptivna, zgodovinska ter metodi analize in sinteze. Ugotovili smo, da je vpliv rapalske meje viden na mejah nekaterih današnjih občin in da je rapalska meja ponekod spremenila nekdanjo razmejitev med občinami. Današnja državna meja je od vrha Peč do vrha V koncu špica ostala rapalska. Od tod dalje so današnje meje občin, katerih ozemlje je nekoč spadalo v radovljiški okraj, ohranile svoje nekdanje meje. Radovljiški okraj je namreč tudi po rapalski pogodbi večinoma ohranil naravno mejo dežele Kranjske, ki je tod tekla po vrhovih gora (z Jalovca prek prelaza Vršič na Triglav in Komno ter dalje vse do vrhov nad Podbrdom). Manjša neujemanja rapalske meje v primerjavi z mejo nekdanje dežele Kranjske smo opazili na območju gore Možic. Ta gora je bila nekdaj malo umaknjena od meje (v notranjost Kranjske), po rapalski pogodbi pa je pripadla Italiji. Današnja meja občine Železniki na zahodu ne poteka več skozi prelaz Petrovo Brdo. Porezen s svojimi pobočji, ter Črni vrh (nad Cerknim, 1291 m) sta v celoti v občini Cerkno, ki se na severu tako razteza vse do Hoča. Ostanek nekdanje rapalske meje je opazen še pri razmejitvi med občinama Železniki in Gorenja vas-Poljane. Tako območji Slugove doline kot tudi Leskovške Davče, ki sta bili nekdaj v osliški občini, danes pripadata občini Železniki. Na območju današnje občine Gorenja vas se nahajajo štiri naselja pri Leskovici, ki so bila od leta 1920 na območju Italije. Občina Žiri danes na severu zajema tudi del nekdanje osliške občine. Na območje nekdanjega ozemlja Kraljevine Italije se razteza z naseljema Osojnica in Breznica. V občini Logatec so v njenem zgornjem delu meje skoraj v celoti popravljene in se danes ujemajo z mejami nekdanjih občin. Občina Logatec zajema še del občine Planina pri Rakeku, večinoma gre za tisti del ozemlja, ki je ostal po letu 1920 v Kraljevini SHS. Današnja občina Cerknica obsega tudi ozemlje nekdanje občine Rakek. Katastrski občini Rakov Škocjan in Glažuta (ki sestavljata cerkniško občino) sta bili pred drugo svetovno vojno na ozemlju Italije. Prav tako sta bili na ozemlju Italije tudi katastrski občini Javorje in Leskova Dolina, danes pa omenjeni katastrski občini pripadata občini Loška dolina. Velik del območja nekdanje občine Stari trg, ki je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji, je danes večinoma v občini Ilirska Bistrica. [J. Mohorič]20132013-01-21 09:10:09Diplomsko delo39492UDK: 93/94(043.2)COBISS_ID: 19764232NUK URN: URN:SI:UM:DK:XOCSNBDUsl