<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Eksperimentalna in numerična raziskava tokovnih pojavov v aksialnem ventilatorju</dc:title><dc:creator>Fike,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribernik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hriberšek,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osamljeno krilo</dc:subject><dc:subject>aksialni ventilator</dc:subject><dc:subject>vrteči zastoj</dc:subject><dc:subject>PIV</dc:subject><dc:subject>numerični izračun</dc:subject><dc:description>Aksialni ventilatorji so zasnovani tako, da delujejo v stabilnem področju dušilne krivulje. Prostorske oziroma druge omejitve lahko povzročijo, da delovanje ventilatorja preide iz stabilnega v nestabilno področje, kjer se razvijejo kompleksni 3D časovno odvisni tokovni pojavi, ki negativno vplivajo na karakteristiko ventilatorja. Da bi razumeli kompleksne pojave v medlopatičnem kanalu ventilatorja, je bila najprej narejena eksperimentalna in numerična analiza toka okoli osamljenega krila. V nadaljevanju je predstavljena eksperimentalna in numerična raziskava tokovnih pojavov v aksialnem ventilatorju s poudarkom na nestacionarnem delovanju. V okvirju eksperimentalne raziskave je bila posneta dušilna krivulja, ki je bila razdeljena na stabilni in nestabilni del. S PIV merilno metodo so bila posneta tokovna polja pred rotorjem ventilatorja in v medlopatičnem prostoru v različnih delovnih točkah. Raziskovanje je usmerjeno v analizo vrtečega zastoja, ki se razvije pri prehodu iz stabilnega v nestabilno delovanje. Razvita je bila metoda rekonstrukcije vrtečega zastoja, s katero je bila v izbranih delovnih točkah opravljena rekonstrukcija vrtečega zastoja pred rotorjem in v medlopatičnem kanalu. Prav tako je bil izračunan delež povratnega toka v medlopatičnem kanalu. Rezultati meritev, integralni in lokalni, so bili primerjani z rezultati numeričnih simulacij. Izvedene so bile stacionarne in časovno odvisne simulacije z uporabljenima k-ε in SST turbulentnima modeloma. Stabilni del dušilne krivulje je bil primerjan z rezultati stacionarnih simulacij, nestabilni del pa s časovno odvisnimi simulacijami. Ugotovljeno je bilo, da stacionarne simulacije dobro napovejo časovno povprečena tokovna polja in potek stabilnega dela dušilne krivulje. Časovno odvisne simulacije z uporabljenima k-ε in SST turbulentnima modeloma slabo napovejo potek nestabilnega dela dušilne krivulje. Oba omenjena turbulentna modela uspeta napovedati pojav vrtečega zastoja, ne uspeta pa napovedati časovno odvisnega tokovnega polja v primeru osamljenega krila kot tudi v primeru ventilatorja.            </dc:description><dc:publisher>M. Fike]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-01-23 11:48:05</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>39518</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 533.662.3.01/.04(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266062848</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MA462MVB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
