<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEV</dc:title><dc:creator>Zobec,	Ingrid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črčinovič Rozman,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>nadarjenost</dc:subject><dc:subject>glasbeni talent</dc:subject><dc:subject>glasbena ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>značilnosti glasbeno ustvarjalnih</dc:subject><dc:subject>psihološke značilnosti</dc:subject><dc:subject>socialne značilnosti</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka.
Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije. 
V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.            </dc:description><dc:publisher>[I. Zobec]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-01-24 00:35:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39525</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19689224</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XYPUQYJ1</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
