OBRNJENA SOLANGE DOKTRINA KOT ODRAZ DINAMIČNEGA RAZVOJA PRAVA EUGrasselli, Nina (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) SolangeReverse SolangeLizbonska pogodbaevropsko državljanstvočlovekove praviceRuiz ZambranoKadiustavni pluralizemZ ozirom na stopnjo integracije, ki jo EU dosega, natančneje na dejstvo, da EU ni več zgolj oblika ekonomske povezave med državami članicami, ampak da je ta tvorba že prerasla v politično unijo, ki priznava širok spekter človekovih pravic (mislim zlasti na novosti, ki jih je vpeljala Lizbonska pogodba – podelitev enake zavezujoče narave Listini o temeljnih pravicah, kot jo imajo primarni pravni akti EU in podelitev pravne osebnosti Uniji, ki je tako lahko pristopila k Svetu Evrope in postala podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki jo zavezuje), se v teoriji zastavlja vprašanje, ali se je EU razvila že tako daleč, da bi se lahko preko instituta evropskega državljanstva uvedlo varstvo temeljnih pravic na ravni prava EU. V želji po iskanju čim bolj praktičnih in učinkovitih pravnih rešitev so teoretiki zasnovali inovativen predlog obrnjene Solange doktrine, v izvirniku poimenovane »Reverse Solange«, ki že dobiva svoje prve zagovornike in nasprotnike. Za svoje izhodišče jemljejo »bistvo« državljanstva EU, kot je bilo opredeljeno v sodbi Sodišča EU v zadevi Ruiz Zambrano, in sicer z razlago člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob tem zagovarjajo, da lahko takšna razlaga Sodišča služi kot povezava med institutom državljanstva EU in konceptom varstva temeljnih pravic – namreč tudi v povsem notranjih situacijah »bistvo« državljanstva EU preprečuje kršitve temeljnih pravic. V tej nalogi zato, ob upoštevanju ustrezne sodne prakse, preučujem izvor doslej zadovoljivo uveljavljenega pravila Solange, ki predstavlja izjemo od načela primarnosti prava EU. Z ozirom na novejše razvojne tendence EU pa v nadaljevanju predstavljam zamisel o obrnjenem Solange pravilu, kako naj bi se le-to oblikovalo in funkcioniralo v praksi, prikazujem argumente, ki so mu v prid in jih soočam s protiargumenti oziroma ugotavljam, ali morda ostaja doslej uveljavljena izjema od načela primarnosti še naprej utemeljena. [N. Grasselli]20132013-02-08 15:43:10Diplomsko delo39628UDK: 339.923:061.1EU(043.2)COBISS_ID: 4505643NUK URN: URN:SI:UM:DK:KKR27NJXsl