<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PROBLEMATIKA RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE</dc:title><dc:creator>Popović,	Staša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Herzog,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovna apreciacija</dc:subject><dc:subject>likovno vrednotenje</dc:subject><dc:subject>likovna ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>reprodukcije umetniških del</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo problematiko razvijanja likovne apreciacije na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja. 
V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče smo opredelili likovno apreciacijo in zapisali njene značilnosti. Izpostavili smo pomembnost uporabe umetniških del pri pouku likovne vzgoje, kriterije za izbiro le-teh in pomembnost obiskovanja galerij in muzejev. Predstavili smo vlogo učitelja, medije in metode pri pouku likovne vzgoje. Ker je likovna apreciacija močno povezana z ustvarjalnostjo in vrednotenjem, smo oboje tudi opredelili. Pri vrednotenju smo govorili o vrstah vrednotenja in plasteh likovnega dela. Pri ustvarjalnosti smo poleg opredelitve predstavili še ustvarjalni proces in razložili likovno ustvarjalnost, dejavnike le-te ter zapisali načine spodbujanja in zaviranja ustvarjalnosti.
V empiričnem delu smo predstavili analizo rezultatov pridobljenih z anketnim vprašalnikom. Zanimala so nas stališča učiteljev osnovnih šol do uporabe likovnih umetniških del in uporaba le-teh pri pouku likovne vzgoje. 
Raziskava je pokazala, da se učitelji zavedajo nujnosti srečevanja otrok z umetniškimi deli in pomembnosti vključevanja le-teh v pouk likovne vzgoje, manj pozornosti pa posvečajo razvoju apreciativnih zmožnosti z originalnimi likovnimi deli (galerije, muzeji). Ugotovili smo, da učitelji v povprečju pri uri likovne vzgoje s kombinacijo verbalnih in vizualnih metod (metoda razlage, metoda prikazovanja) prikažejo od ene do treh reprodukcij, le-te večinoma posredujejo v tiskani obliki ali pa s pomočjo spleta in največkrat v uvodnem delu ure. Analiza je še pokazala, da učitelji dajejo prednost prikazovanju umetniških del s klasičnimi motivi kot pa z abstraktnimi motivi.            </dc:description><dc:publisher>[S. Popović]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-02-17 17:54:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39690</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 73/76(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19878408</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:0MLMNJSY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
