<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdravstvena nega odrasle osebe s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Hiršel,	Branka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nerat,	Jasmina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>odrasla oseba</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>zdravstveni problemi</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Cerebralna paraliza je skupno ime za neprogresivno okvaro možganov, nastalo zaradi škodljivosti, ki so delovale na nezrele možgane otroka v času nosečnosti, poroda in zgodnjem otroštvu. Posledica okvare je okvara motoričnih funkcij, ki je zaradi rasti dinamična. Povzroča razvoj sekundarnih deformacij in je v različnih starostnih obdobjih različna.
Namen: Namen diplomskega dela je bil na osnovi študije primera ugotoviti aktualne in potencialne negovalne probleme pri odrasli osebi s cerebralno paralizo, ter predstaviti vlogo in naloge medicinske sestre v zdravstveni negi odrasle osebe s cerebralno paralizo.
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili opisno metodo dela, podatke smo pridobili iz strokovne literature, člankov in elektronskih virov. Študijo primera odrasle osebe s cerebralno paralizo smo izvedli v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna v mesecu septembru 2011. Del podatkov smo pridobili s pomočjo intervjuja. Uporabili smo vprašalnik delno strukturirane narave. Druge podatke o obravnavani osebi smo pridobili še z merjenjem vitalnih funkcij, iz medicinske in negovalne dokumentacije in pogovora z zdravstvenim in multidisciplinarnim timom. Pri obravnavi smo uporabili procesno metodo dela.
Rezultati: Rezultati študije primera so pokazali, da so aktualni in potencialni negovalni problemi pri odrasli osebi s cerebralno paralizo številni. Najpogostejše težave je zaslediti pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju, izločanju, oblačenju in urejanju, čistoči in negi telesa, gibanju, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji, odnosih z ljudmi, izražanju čustev, potreb in občutkov.
Sklep: Medicinska sestra mora pri svojem delu pristopati individualno, pridobiti si mora dodatna znanja za delo s takšno osebo. Seznaniti se mora tudi s pripomočki in prilagoditvami, ki jih oseba uporablja, pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnostih.      </dc:description><dc:publisher>[B. Hiršel]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-02-18 10:24:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39696</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.8-083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1895844</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:9DTOBEML</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
