VPLIV ZAUPANJA NA PROCES VODENJA V ZDRAVSTVENI NEGINedeljko, Sabina (Avtor) Kovač, Jure (Mentor) zaupanjevodenjezadovoljstvozdravstvena negaTeoretična izhodišča. Brez medsebojnega zaupanja ni mogoče ustvarjalno sodelovanje. Osnovna naloga vodij je prizadevanje za zaupanje, ki je pogoj, da ljudje spregovorijo o svojih izvirnih zamislih in jih želijo vzajemno uresničiti. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o zaupanju, vodenju in zadovoljstvu zaposlenih ter problem zaupanja oziroma nezaupanja med vodji in vodenimi. Namen in cilji. Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, če lahko stopnja zaupanja med podrejenimi in nadrejenimi vpliva na vodenje v zdravstveni negi, ter preučiti, kako lahko to zaupanje še povečamo. Cilj raziskave pa je bil odkriti, kako zaposleni zaupajo svojim vodjem (glavni medicinski sestri oddelka) v zdravstveni negi, ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih z vodenjem. Poskušali smo poiskati medsebojno povezavo med zaupanjem in načinom vodenja ter medsebojno povezavo med zaupanjem in zadovoljstvom zaposlenih. Raziskovalna metodologija. V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s pomočjo prevzemanja teoretičnih osnov že znanih slovenskih in tujih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativni pristop raziskovanja. Za metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa. Ciljna skupina anketiranih so bili izvajalci zdravstvene nege na treh oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V sklopu raziskave je bilo razdeljenih 115 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo vrnjenih 100 pravilno izpolnjenih. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Windows Excel, hipoteze pa smo preverjali s pomočjo programskega paketa SPSS. Rezultati. Analiza rezultatov je pokazala, da je v zdravstveni negi zaupanje zaposlenih v neposredno nadrejenega zelo visoko, nekoliko manj visoko je zadovoljstvo zaposlenih z vodenjem in kakovostjo sodelovanja med njimi. Anketa je pokazala tudi dokaj spodbudno in pozitivno vodenje, kjer je v ospredju demokratični način vodenja njihovih neposredno nadrejenih, kar prikazuje nove korake in napredek v vodenju negovalnega tima in povečuje stopnjo zaupanja v vodje. Ugotovili smo tudi, da ima stopnja zaupanja vpliv na kakovost sodelovanja med podrejenimi in nadrejenimi in je pozitivno povezana z zadovoljstvom zaposlenih z vodenjem. Sklep. Magistrsko delo smo zaključili s sklepnimi spoznanji, ter na koncu z natančnim pregledom dobljenih rezultatov predstavili še nekaj predlogov za izboljšanje zaupanja med podrejenimi in nadrejenimi. [S. Nedeljko]20132013-02-21 23:33:07Magistrsko delo/naloga39738UDK: 316.46:614.2COBISS_ID: 1890212NUK URN: URN:SI:UM:DK:A3TF7UPSsl