Vpliv fiktivnih medijskih vsebin na kriminalistično in policijsko dejavnost : magistrsko deloSlak, Boštjan (Avtor) Dobovšek, Bojan (Mentor) Areh, Igor (Komentor) policijapolicijska dejavnostkriminalistikakriminalistična dejavnostmedijivpliviraziskavemagistrska delaMagistrska naloga s svojo vsebino prispeva k že sedaj obseženemu polju preučevanja vplivov medijev na družbo. Čeprav je v svojem smislu izrazito osredotočena na specifičen podžanr medijskih vsebin (kriminalistiko) in na specifičen segment družbe (kriminaliste in policiste), se njena vsebina razprostira širše, saj je pravzaprav nemogoče obdelati tovrstno tematiko na izrazito ozek način. Določena spoznanja o medijskem vplivu smo črpali iz raziskovanj o medijskem vplivu na politične, sociološke, kriminološke, umetnostne in ostale segmente človeške družbe ter jih aplicirati v kontekst kriminalistične dejavnosti. Naloga predstavi določene vplive medijev na procese razmišljanja in njihov posredni vpliv na policijsko ter kriminalistično dejavnost. Raziskuje možnost, da na kriminalistični proces občasno deluje oblika socialnega pritiska. Prav tako podaja teoretična izhodišča, da ko medijske vsebine delujejo čustveno in intenzivno (npr. spodbujajo agresijo), to v določeni mikro ravni lahko vpliva na pojavnost kriminalitete; ko delujejo inspiracijsko, vplivajo na modus operandi storilcev (npr. posnemovalci); v primeru, da medijske vsebine javnosti predstavljajo primarni vir, preko katerega se seznanjajo o kriminalističnih procesih, to vpliva na interakcijo med kriminalistom ali policistom in žrtvijo, oškodovancem ali pričo. Naloga tako odkriva, da so fiktivne medijske vsebine, ki prikazujejo kriminalistično dejavnost, izredno popularne. Njihova popularnost je zgodovinsko neomajna. In tudi vplivi (tako pozitivni kot negativni), ki naj bi jih tovrstne vsebine imele, se perpetualno pojavljajo. Zadnji v nizu medijsko povzročenega vpliva naj bi bil CSI-efekt, za katerega pa tisti, ki poglobljeno spremljamo tematiko, menimo, da mu kljub raziskovalni popularnosti manjkajo osnovne prvine definiranosti in konsenza, kaj sploh povzroča. Mi smo uporabili generičen pristop in navedli vse domnevne posledice. Empirično smo preverili (in ovrgli) eno izmed domnev CSI-efekta, ki pravi, da se tisti, ki pogosteje spremljajo fiktivne kriminalistične vsebine, štejejo za bolj izobraženi glede preiskovalnih postopkov. Pri tem opozarjamo, da je naša raziskava zgolj pilotske narave. Večje vrednosti, kot empirična ovržba ene izmed domnev, so bila spoznanja o problemih, s katerimi se srečamo pri raziskovanju tovrstne teme. B. Slak]20132013-02-28 19:25:27Magistrsko delo/naloga39791UDK: 316.774:351.741(43.2)COBISS_ID: 2561002NUK URN: URN:SI:UM:DK:WI2GCC5Tsl