<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocenjevanje posledic nesreč z naftnimi derivati</dc:title><dc:creator>Zver,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak-Pintarič,	Zorka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Marjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gorivo</dc:subject><dc:subject>nesreča</dc:subject><dc:subject>scenarij</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>računalniški program Phast</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so opisani scenariji nesreč z naftnimi derivati, ki smo jih definirali na osnovi razpoložljivih podatkov v literaturi. Opredelili in ovrednotili smo najverjetnejše in najtežje scenarije, na primer nenadni izpust iz rezervoarja, iztekanje iz vagonske ali avtocisterne, prepolnitev rezervoarja in razpok drenažnega ventila. Modeliranje scenarijev in napovedovanje posledic smo izvedli z računalniškim programom Phast. Upoštevali smo različne vremenske pogoje, kot so: letni čas, temperatura, vlažnost zraka, hitrost vetra itd. Posledice razlitja naftnih derivatov so lahko hude, kot je pokazala nesreča v skladišču goriv Buncefield, v Veliki Britaniji leta 2005. 
Rezultati ocenjevanja posledic kažejo, da lahko tudi majhne nepravilnosti in napake pri ravnanju z naftnimi derivati privedejo do hudih posledic, ki imajo že pri majhnih izpustih velika območja vplivanja. Zato mora vsako podjetje, ki se ukvarja z nevarnimi snovmi, izvesti celovito oceno tveganja za zmanjšanje nevarnosti in ustrezno ukrepanje ob izrednih dogodkih.            </dc:description><dc:publisher>[P. Zver]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-03-11 23:46:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>39872</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.8:665.61(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17460758</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XLGZBJ0J</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
