<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Šimunič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvoršek,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>gospodarska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>informacije</dc:subject><dc:subject>informatorji</dc:subject><dc:subject>žvižgači</dc:subject><dc:subject>žvižgaštvo</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da  imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih  dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.      </dc:description><dc:publisher>K. Šimunič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-03-21 10:12:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>39959</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.746.1:343.3/.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2616298</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:YNIEFEAP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
