<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VETRNE OBTEŽBE NA VISEČE MOSTOVE IN MOSTOVE S POŠEVNIMI ZATEGAMI</dc:title><dc:creator>Papinutti,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>KRAMER STAJNKO,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrukelj,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vetrna obtežba</dc:subject><dc:subject>interakcija tekočine in objekta</dc:subject><dc:subject>aeroelastika mostov</dc:subject><dc:subject>računalniška dinamika tekočin</dc:subject><dc:subject>odvodi omahovanja.</dc:subject><dc:description>Veter je bil v preteklosti že vzrok  za številne porušitve gradbenih konstrukcij in mostov, zato je poznavanje in analiza vetrnih obtežb v fazi projektiranja ključnega pomena. Pri večjih projektih, kot so daljši mostovi, zaenkrat še ne obstajajo standardi, ki bi določali, kako izračunati vplive vetra na mostno konstrukcijo, tako mora vsak inženir prevzeti odgovornost in izbrati pravilen pristop k problemu. Klasične študije obtežbe vetrov na mostove se opirajo na preizkuse v vetrovnikih, ki jih je v zadnjem času možno nadomeščati z računalniškimi simulacijami. V magistrskem delu so predstavljena matematična orodja skupaj s programi za celovito računalniško analizo vetrnih obtežb na mostne konstrukcije, pri čemer ni potrebno uporabljati vetrovnika. Aeroelastična nestabilnost, kot je omahovanje, je rušilno gibanje mostu v laminarnem vetru. Za ustrezno varnost mostu je potrebno oceniti, pri kateri hitrosti vetra nastopi nestabilnost in kakšna je povratna doba tega pojava. Aeroelastične analize in analize turbulentnega vetra so narejene s sestavljanjem kompleksnega tridimenzionalnega dinamičnega modela konstrukcije in z enostavnim preizkusom segmenta iz vetrovnika. Klasična matematična teorija je grajena na bazi preizkusov v vetrovnikih in je v celoti razvita s frekvenčno metodo. Odzivi mostu v vetru morajo biti poznani za vsak projekt posebej, saj se lahko le na podlagi teh informacij oceni potreba po omejevanju vibracij oziroma po vgraditvi dušilcev vibracij. Glavni cilj magistrskega dela je izračun kritičnih hitrosti vetra, ki povzroči porušitev mostov v času gradnje oziroma že zgrajenih mostov z različnimi pristopi.            </dc:description><dc:publisher>[M. Papinutti]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-03 21:16:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40074</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.5.042.42(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17545494</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TXYFPOWW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
