<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UVAJANJE STORITEV V OBLAKU NA PRIMERU STORITEV LIVE@EDU</dc:title><dc:creator>Žekš,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zunanje izvajanje dejavnosti</dc:subject><dc:subject>zunanje izvajanje informatike</dc:subject><dc:subject>računalništvo v oblaku</dc:subject><dc:subject>Live@edu</dc:subject><dc:subject>uvajanje storitev v oblaku</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo uporabnikov</dc:subject><dc:description>Zaradi osredotočanja na glavno dejavnost se vedno več organizacij odloča za zunanje izvajanje, bodisi posamezne funkcije ali celotnega oddelka. Takšna taktika ne prinese le znižanja stroškov, ampak podjetju doda, v današnjem poslovnem svetu še kako potrebno, konkurenčno prednost. Informatika je postala sredstvo, brez katerega ne more poslovati več nobena organizacija in ravno zato je čedalje pogosteje predana v izvajanje strokovnjakom. V zadnjem času se je kot posledica razvoja sodobne tehnologije ter komunikacijskih povezav pojavilo računalništvo v oblaku in čedalje bolj pridobiva na pomenu. Skozi pisanje magistrskega dela smo spoznali, da je uvajanje storitev v oblaku kompleksni proces, ki je z upoštevanjem opisanih korakov oz. faz lahko uspešno končan. 

V prvem delu magistrske naloge je predstavljen teoretični okvir, ki zajema zunanje izvajanje informacijske dejavnosti in računalništvo v oblaku. Poleg definicij so predstavljene prednosti in slabosti obeh pojmov, oblike zunanjega izvajanja ter ključni dejavniki pri odločanju za zunanje izvajanje, kakor tudi storitveni in namestitveni modeli računalništva v oblaku.

V drugem delu je opisan proces uvajanja storitev v oblaku, sestava projektnega tima ter možne težave in tveganja. Uvajanja storitev v oblaku se je potrebno lotiti postopoma, po fazah, ki so podrobno opisane in predstavljajo napotke za uspešno izvedbo projekta. Opisan proces predstavlja teoretični model, ki je nadalje podkrepljen s primerom iz prakse, torej s projektom uvedbe Live@edu na EPF. Na koncu je dodana še raziskava zadovoljstva uporabnikov s pridobljenimi storitvami, ki je podala pričakovane rezultate.

Uvedba Live@edu na EPF je podala smernice za uvajanje teh storitev na drugih fakultetah. Uporabniki so s pridobitvami, ki jih novi sistem prinaša, zadovoljni, zato lahko sklepamo, da bo tako tudi drugod. Projekt lahko označimo za uspešnega, ne le z vidika uvedbe, ampak tudi z vidika zadovoljstva uporabnikov.            </dc:description><dc:publisher>[S. Žekš]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-14 14:25:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40155</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11411228</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:P2JYZNDW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
