SOJENJE HRVAŠKIMA GENERALOMA ANTEJU GOTOVINI IN MLADENU MARKAČU PRED MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM ZA NEKDANJO JUGOSLAVIJOKapler, Denis (Avtor) Tratnik, Matjaž (Mentor) Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo JugoslavijoAnte GotovinaMladen Markačskupni hudodelski podvigpoveljniška odgovornoststandard 200 metrovtopniško obstreljevanje.V diplomskem delu z naslovom Sojenje hrvaškima generaloma, Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, je predstavljena prvostopenjska obsodilna in drugostopenjska oprostilna sodba. Sodbi se nanašata na operacijo »Nevihta«, katero so izvedle hrvaške sile, med julijem in septembrom 1995, na območju srbske Krajine. V prvih dveh delih diplomske naloge predstavimo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo. Podrobneje govorimo o ustanovitvi in pravni podlagi za njegovo delovanje. Nadalje predstavimo razvoj kazenske odgovornosti poveljnikov v primeru kršitev določb mednarodnega prava. V naslednjih treh delih diplomske naloge govorimo o operacijah »Blisk« in »Nevihta«. Zato v nadaljevanju predstavimo generale, kateri so imeli ključno vlogo pri organizaciji in izvedbi omenjenih operacij. Omenjeni generali so bili Ante Gotovina, Ivan Čermak in Mladen Markač. Šesti del diplomske naloge govori o sojenju na prvi stopnji. V tem delu diplomske naloge so v časovnem zaporedju navedene obtožnice, ter podrobneje je opisana zadnja spremenjena in združena obtožnica IT-06-90-PT. V zvezi z dokaznim postopkom je opisan Brionski sestanek, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaškega vojaškega in političnega vodstva. V zvezi z dokazovanjem na prvi stopnji je navedenih tudi nekaj primerov zaslišanja prič. Nadalje podrobneje govorimo o skupnem hudodelskem podvigu (ang. joint criminal enterprise). Gre za obliko udeležbe, ki jo je prvostopenjski senat za obdolžence določil v obsodilni sodbi. Ante Gotovina in Mladen Markač sta bila spoznan za kriva na podlagi prve in tretje oblike skupnega hudodelskega podviga, za tretje obdolženega Ivana Čermaka pa je senat ugotovil, da ni bil član skupnega hudodelskega podviga, saj s svojimi ravnanji ni bistveno prispeval k izvrševanju skupnega namena. V sedmem delu naloge predstavljamo sojenje na drugi stopnji. V tem delu naloge omenimo razloge, ki so privedli do spremembe odločitve pritožbenega senata. Največ pozornosti namenimo odločitvi o zakonitosti topniškega obstreljevanja Knina, Benkovca, Obrovca in Gračca. Pritožbeni senat je namreč odločil, da prvostopenjski senat ni z zadostno mero obrazložil, kako je prišel do stališča, da prav razdalja 200 metrov od morebitne dopustne topniške tarče predstavlja najvišjo mejo napake topniškega orožja. Odločitev o zakonitosti topniškega obstreljevanja je imela tudi pomemben vpliv na spremembo odločitve glede odgovornosti na podlagi skupnega hudodelskega podviga. V zaključku diplomske naloge spregovorimo še o razlogih za spremembo odločitve pritožbenega senata glede obstoja poveljniške odgovornosti in o odklonilnem ločenem mnenju sodnikov Fausta Pocarja in Carmela Agiusa. [D. Kapler]20132013-04-17 20:11:03Diplomsko delo40192UDK: 341.4(043.2)COBISS_ID: 4526891NUK URN: URN:SI:UM:DK:FEZYBNRNsl