<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava med porazdelitvijo izbranih genetskih profilov pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo in pri kontrolni skupini zdravih posameznikov</dc:title><dc:creator>Sovec,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Pavel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB)</dc:subject><dc:subject>Crohnova bolezen (CB)</dc:subject><dc:subject>refraktorna oblika Crohnove bolezni (CBr)</dc:subject><dc:subject>ulcerozni kolitis (UC)</dc:subject><dc:subject>genetski profil</dc:subject><dc:subject>diagnostični test</dc:subject><dc:subject>polimofizem posameznega nukleotida</dc:subject><dc:subject>genotip</dc:subject><dc:subject>homozigot</dc:subject><dc:subject>heterozigot</dc:subject><dc:subject>alel</dc:subject><dc:subject>asociacijska analiza</dc:subject><dc:subject>prag</dc:subject><dc:description>Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kompleksna avtoimunska bolezen, na razvoj katere vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi polimorfizmi v številnih genih. Namen magistrskega dela je bil na temeljih znanih rizičnih genotipov za polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-jev) v oz. bližini kandidatnih genov, ki smo jih povezali s slovenskimi bolniki s KVČB, CB, CBr in UC, izdelati genetske profile pri bolnih in zdravih posameznikih ter na podlagi analize razlik v porazdelitvah ugotoviti, pri katerih pragih, številu oz. deležu genotipov z rizičnimi aleli, genetski profili najbolje napovejo tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC v slovenski populaciji. V ta namen smo pri različnih pragih računali parametre za ugotavljanje napovedne moči diagnostičnega testa. V magistrskem delu smo 16 kandidatnih genov in 2 genetska lokusa od 30 na podlagi 19 kandidatnih SNP-jev od 32 statistično značilno, P ≤ 0,05, povezali s slovenskimi bolniki s KVČB in/ali s CB, CBr in UC. Med njimi tudi gen PTGER4, ki smo ga na podlagi SNP-ja rs10512734, za katerega smo gensko tipizacijo izvedli sami, povezali s CBr in UC. Pri pragih, pri katerih je imelo 16 genetskih profilov največjo napovedno moč, je bila specifičnost visoka, saj se je gibala med 82 % in 98 %, vendar pa je bila takrat občutljivost nizka in se je gibala med 9 % in 38 %. LR+ genetskih profilov pri teh pragih se je gibal med 1,75 in 3,65, razen v primeru genetskega profila za napoved povečanega tveganja za razvoj CBr, kjer je bila pri pragu ³ 5 homozigotnih genotipov z rizičnimi aleli vrednost LR+ 15,10, zaradi česar je to genetski profil z največjo napovedno močjo. Na podlagi genetskih profilov, izdelanih na testni populaciji, smo ugotovili, da se tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC poveča pri posameznikih z večjim številom genotipov z rizični aleli, vendar pa je njihova napovedna moč prešibka, Youdenov indeks se je gibal med 0,07 in 0,24, za napoved tveganja v splošni slovenski populaciji, v kateri je prevalenca KVČB in njenih podtipov nizka. Vseeno pa lahko rečemo, da je naša raziskava pomemben korak k razvoju napovednih modelov, ki bi jih z nadaljnjim raziskovanjem in vključitvijo večjega števila vzorcev, dodatnih SNP-jev ter kombinacije biooznačevalcev s kliničnimi lastnostmi v prihodnosti lahko uporabili za napovedovanje tveganja.      </dc:description><dc:publisher>[I. Sovec]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-21 18:52:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40212</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.34-002(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1901476</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DXWKCWGL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
