<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POSEBNI UPRAVNI POSTOPEK PO ZKME-1 – PRIMERJALNI VIDIK Z ZUP</dc:title><dc:creator>Pekolj,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grafenauer,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zakon o kmetijstvu</dc:subject><dc:subject>posebni upravni postopek</dc:subject><dc:subject>procesni instituti</dc:subject><dc:subject>implementacija evropske zakonodaje</dc:subject><dc:description>Upravni postopek, urejen v določilih Zakona o kmetijstvu, je samo ena od podvrst upravnega postopka. Za razliko od splošne ureditve v Zakonu o splošnem upravnem postopku, se smatra, da gre za posebno ureditev upravnega postopka. Da pa se lahko določen postopek uredi drugače od splošne ureditve, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Predvsem mora biti to nujno oziroma je toliko izjem, da se tega ne da urediti drugače. Potem se mora upoštevati tudi pogoj, da se uredi samo posamezne procesne institute, pri tem pa se upoštevajo temeljna načela splošnega postopka, ki se jih ne sme izključiti. Namen posebne ureditve je predvsem urediti tiste pravne institute, ki se zelo razlikujejo od splošnih. Poleg tega bi neurejenost teh pravnih institutov prinesla pravno negotovost. Zakon o kmetijstvu drugače ureja tiste procesne institute, brez katerih bi bil ta poseben postopek nepraktičen in neizvedljiv. Razlog zakonodajalca pri tej ureditvi je predvsem v implementiranju evropske zakonodaje, ki mora biti izvedena v skladu z pogoji EU in upoštevanjem nekaterih drugih specifik področja. Te značilnosti so predvsem organizacijske narave, saj gre v veliki meri za pomanjkanje kadrov, preveliko število vlog, finančni vidik … To se odraža na ureditvi institutov, saj gre pri večini za podaljšanje rokov za opravljanje posameznih procesnih dejanj, omogočanje uporabe določenih skrajšanih postopkov s pomočjo informacijske tehnologije, za dodajanje novih ali odvzemanje določenih pogojev. Zakonodajalcu je uspelo s pomočjo posebne ureditve uravnotežiti razmerje med zahtevami in pričakovanji strank (predvsem po pravni varnosti) z zahtevami, ki se pojavljajo na področju organizacije in implementacije evropske zakonodaje.                  </dc:description><dc:publisher>[P. Pekolj]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-04 16:04:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40276</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 35.077.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4575019</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:A3CDZANX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
