GOVOR VASI HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI (GLASOSLOVNE IN OBLIKOSLOVNE) ZNAČILNOSTIBaznik, Nataša (Avtor) Zemljak Jontes, Melita (Mentor) Dialektologijadolenjska narečna skupinaštajerska narečna skupinaposavsko narečjesevniško-krški govorgovor vasi Hrastje.Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki prinaša izsledke raziskave govornega področja, ki je mejno med dvema narečnima skupinama, in sicer dolenjsko in štajersko narečno skupino. Tema diplomskega dela so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki. Pri raziskavi sta mi bila v veliko pomoč vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas in zvočni zapis govora, ki je bil posnet s pomočjo dveh informatorjev. V delu je oboje podano v fonetični obliki. Na podlagi strokovne literature in posnetega zvočnega gradiva je govor umeščen v narečni prostor, podrobneje pa so predstavljene njegove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. Govor vasi Hrastje spada v sevniško-krški govor posavskega narečja in je pod vplivom štajerske narečne skupine izgubil tonemsko naglaševanje. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški. V govoru je opazen močan samoglasniški upad, pojavljata se akanje in ukanje. V soglasniškem sistemu so največje razlike v primerjavi s knjižnim jezikom opazne pri zvočnikih, na oblikoslovni ravni pa so opazne razlike v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Samostalniki srednjega spola so prešli v moški spol. Pri glagolu se v 1. osebi dvojine pojavi osebilo -ma namesto -va. [N. Baznik]20132013-05-06 17:28:35Diplomsko delo40296UDK: 811.163.6(043.2)COBISS_ID: 19873288NUK URN: URN:SI:UM:DK:TB664ZIHsl