<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mobbing in vrste agresij, ki so jim izpostavljeni zaposleni v zdravstveni negi ter ukrepi za preprečevanje</dc:title><dc:creator>Lorbek,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mobbing</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev.</dc:subject><dc:description>Največjo grožnjo zaposlenim danes predstavlja čustveno in psihično nasilje, spolno ter drugo nadlegovanje na delovnem mestu, pogosto imenovano mobbing. Prilagajanje novim družbenim razmeram in novim vrednotam, malikovanje kapitala in konkurenčnosti, ki v resnici pomeni tekmovalnost, je v odnose na delovnem mestu vneslo občutek negotovosti. Temu se je pridružil tudi pojav prostega pretoka blaga, storitev in oseb, ki poleg kopičenja dobička povzroča tudi negotovost pri zaposlovanju in brezposelnost. Mobbing tako nima negativnih posledic samo na zdravje ljudi, ampak se njegove posledice kažejo tudi v slabih medsebojnih odnosih, konfliktih, slabi organizacijski klimi in posledično nizki delovni morali in učinkovitosti. Osnovni namen magistrske naloge je ugotoviti osveščenost in stališča  zaposlenih o mobbingu in različnih vrstah agresij v zdravstveni negi.
Metodologija raziskovanja. Za teoretični del magistrskega dela je bila pregledana relevantna literatura iz različnih podatkovnih zbirk, proučili pa smo tudi veljavno zakonodajo s tega področja. Ciljna skupina so bili zdravstveni delavci, zaposleni na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, jih uredili s pomočjo kvantitativne analize in jih grafično prikazali.
Rezultati. Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da sta skoraj dve tretjini anketirancev že doživeli mobbing ali kakršno koli drugo obliko nasilja. Zaskrbljujoč je predvsem odstotek tistih, ki so posamezne oblike nasilja že občutili, četudi le občasno, nekateri posamezniki pa določene vrste mobbinga izkušajo celo pogosto ali vedno. Zaposleni v UKC Maribor se v veliki meri strinjajo s trditvijo, da negativna medijska propaganda o zdravstvu vpliva na zviševanje nasilja nad zdravstvenimi delavci. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi pa ne ve, kako ukrepati v primeru, kadar so žrtve mobbinga ali katere koli vrste agresij.
Sklep. Ni samo pomembno, da je pojem mobbinga opredeljen v teoriji, temveč je pomembno dejstvo, da se mobbing v veliki meri dogaja v praksi. Rezultati raziskave  nas opozarjajo, da so spremembe nujne in da se jih je potrebno lotiti nemudoma. Nemudoma je potrebno pristopiti k razvijanju znanja na temo mobbinga ter organizirati obvezna predavanja in učne delavnice o mobbingu v delovnih organizacijah za vse profile zaposlenih.      </dc:description><dc:publisher>[T. Lorbek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-08 20:10:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40335</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:331.4:616-083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1904292</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ASSUQYQZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
