<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV FINANČNEGA SISTEMA NA UČINKE GOSPODARSKE KRIZE</dc:title><dc:creator>Hafner,	Marjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančni sistem</dc:subject><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>bančna kriza</dc:subject><dc:subject>kreditna aktivnost</dc:subject><dc:subject>klastrska analiza</dc:subject><dc:description>Potem ko so Slovenijo pred izbruhom finančne krize pogosto omenjali kot uspešno novo državo članico EU, se v zadnjem času vse pogosteje omenja skupaj z državami, ki so Evropsko unijo že – ali pa še bodo – zaprosile za finančno pomoč. Med njimi niso več samo tiste države, ki so si v preteklih letih zaradi neučinkovite javnofinančne politike nakopičile občutne dolgove. Finančna kriza je namreč pokazala tudi druga tveganja, ki so se v času konjunkturnih gibanj nakopičila v gospodarstvu držav članic EU. Tako je poleg javnofinančnih razmer bolj izpostavljeno tudi stanje v finančnem sistemu, katerega osnovna naloga je učinkovito zagotavljanje finančnih sredstev gospodarstvu. Rezultati klastrske analize in modelov ANOVA, ki sem jih uporabil v magistrski nalogi, kažejo, da razmere v finančnem sistemu močno vplivajo na učinke finančne krize na posamezne države članice EU. Tako je tudi Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami beležila podpovprečne stopnje rasti in s tem začela gospodarsko relativno zaostajati.            </dc:description><dc:publisher>M. Hafner</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-09 09:33:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>40341</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11400220</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LQ3TMOKQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
