<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Depresija pri starostniku v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Ciglar,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>terapevtska komunikacija</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>življenjske aktivnosti</dc:subject><dc:subject>negovalne diagnoze.</dc:subject><dc:description>Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.            </dc:description><dc:publisher>[M. Ciglar]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-14 15:38:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40389</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-053.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1932452</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Z99DFLTO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
