<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Z BISPEKTRALNIM INDEKSOM VODEN UVOD V ANESTEZIJO PRI VELIKIH OPERACIJAH V TREBUŠNI VOTLINI: PRIMERJAVA UVODA Z ETOMIDATOM IN PROPOFOLOM</dc:title><dc:creator>Möller Petrun,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenik,	Mirt	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etomidat</dc:subject><dc:subject>propofol</dc:subject><dc:subject>bispektralni indeks</dc:subject><dc:subject>indeks minutnega volumna srca</dc:subject><dc:description>Izhodišče – Namen naše dvojno slepe randomizirane raziskave je bila primerjava hemodinamskih učinkov z bispektralnim indeksom (BIS) vodene infuzije etomidata in propofola pri bolnikih, predvidenih za veliko operacijo v trebušni votlini.
Metode – 46 bolnikov, predvidenih za veliko operacijo v trebušni votlini zaradi raka, smo naključno razporedili v dve skupini. Skupina E je za uvod v anestezijo dobila infuzijo etomidata, skupina P pa infuzijo propofola. Oba anestetika smo odmerjali do vrednosti BIS 60. Hitrost infuzije je bila 0,5 mg/kg/min za propofol in 0,05 mg/kg/min za etomidat. Meritve srednjega arterijskega tlaka (SAT), indeksa minutnega volumna srca (MVSI), indeksa sistemskega žilnega upora (SŽUI) in srčne frekvence (SF) smo začeli eno minuto pred odmerjanjem fentanila in jih nato ponavljali vsako minuto v naslednjih 20 minutah.
Prav tako smo merili čas od začetka infuzije anestetika do: izgube palpebralnega refleksa, vrednosti BIS 60 in vstavljanja dihalne cevke. Zapisali smo porabljen odmerek anestetika. Vrednost p &lt; 0,05 smo obravnavali kot statistično značilno.
Rezultati – V analizo je bilo vključenih 46 bolnikov. Pred in med vstavljanjem dihalne cevke glede SAT, MVSI, SŽUI, SF, BIS in saturacije ni bilo statistično značilnih razlik med skupinama, le vrednost SAT je bila v skupini E med vstavljanjem dihalne cevke statistično značilno večja glede na skupino P (p = 0,019). Po vstavitvi dihalne cevke je bila vrednost SAT v skupini E statistično značilno večja od vrednosti v skupini P 1 (p = 0,002), 2 (p = 0,000), 3 (p = 0,002), 4 (p = 0,002), 5 (p = 0,018), 6 (p = 0,012) in 7 (p = 0,004) minut po vstavitvi. V skupini E je bila vrednost MVSI statistično značilno večja 2 (p = 0,039), 6 (p = 0,038) in 7 (p = 0,024) minut po vstavitvi dihalne cevke, medtem ko so bile razlike v vrednosti MVSI med skupinama 3 (p = 0,093), 4 (p = 0,055) in 5 (p = 0,068) minut po vstavitvi dihalne cevke na meji statistične značilnosti. V skupini E so bile večje kot v skupini P. Vrednosti SŽUI in SF se celoten čas po vstavitvi dihalne cevke med skupinama niso statistično značilno razlikovale. Med vstavljanjem dihalne cevke sta se vrednosti SAT in SF v skupini E statistično neznačilno razlikovali od izhodne vrednosti, medtem ko je bila vrednost SAT v skupini P statistično značilno nižja od izhodne vrednosti, vrednost SF pa se od izhodišča ni statistično značilno razlikovala. V obeh skupinah je bila vrednost MVSI v času od 3. minute pred vstavljanjem dihalne cevke do konca meritev statistično značilno manjša od izhodne vrednosti. Pri 23 bolnikih so se pojavili zapleti, ki so zahtevali rešilne odmerke zdravil: pri 10 bolnikih v skupini P in pri 13 v skupini E. Glede na pojav zapletov se skupini v splošnem nista razlikovali (p = 0,376). V skupini P je bilo več hipotenzije (p = 0,08), v skupini E pa statistično značilno več hipertenzije (p = 0,007)
Zaključek – Z raziskavo smo ugotovili, da je uporaba propofola za uvod v anestezijo povezana z manj hipertenzije in tahikardije med vstavljanjem dihalne cevke v primerjavi z uporabo etomidata. Kljub temu, da so bili potrebni odmerki propofola zaradi odmerjanja glede na ustrezno globino anestezije manjši od sicer priporočenih enkratnih odmerkov v literaturi, je bila uporaba propofola pogosto povezana s pojavom hipotenzije po vstavitvi dihalne cevke.  Prav tako smo ugotovili, da uporaba etomidata ni bila povezana z večjo stabilnostjo obtočil, saj so se pri bolnikih pojavljale tako hipertenzija in tahikardija med vstavljanjem dihalne cevke kot tudi hipotenzija in bradikardija po vstavitvi dihalne cevke. Menimo, da bi bilo merjenje globine anestezije (npr. z monitorjem BIS) lahko primerno orodje za prilagajanje odmerka hipnotika med uvodom v anestezijo pri posameznem bolniku.      </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-21 08:16:24</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>40455</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 512289592</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WR5JKBKB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
