OBRTNIKI IN TRGOVCI V SREDNJEVEŠKI SLOVENSKI BISTRICIBerlak, Suzana (Avtor) Ravnikar, Anton (Mentor) zgodovinasrednji vekSlovenska Bistricaobrtobrtnikitrgovinatrgovcivinska vojnaskladiščna pravicaSlovenska Bistrica se je razvila iz vaškega jedra, imenovanega Gradišče, okrog leta 1147. Pri vasi je leta 1227 nastal trg in nato leta 1310 mesto. Pridevek ''Slovenska'' je dobila Bistrica šele v drugi polovici 16. stoletja, z namenom, da bi se ločila od ''Nemške'' Bistrice (''Deutsche Freistritz'') pri Gradcu. Slednja je šele konec 16. stoletja postala trg. V srednjem veku se ''naša'' – Slovenska Bistrica imenuje vedno le Bistrica. V diplomski nalogi je poimenovana s polnim imenom – Slovenska Bistrica. Prednost Slovenske Bistrice je bila v legi in s tem povezano trgovino. Leži namreč na vozlišču pomembnih cest proti Mariboru in Ptuju. Prvi znani zgodovinski viri povezani z mesti Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica so ohranjeni kot vinske pravice oziroma pravica do skladiščenja vina, ki jih je vojvoda Albert II., leta 1339, izdal kot pravico meščanom Slovenske Bistrice. Z mestoma Maribor in Ptuj so sklepali raznovrstne sporazume povezane z vinskim trgovanjem. Zaradi nenehnih sporov okrog prevoza vina so Bistričani z obema mestoma prišli do prave ''vinske vojne''. Slednja se je začela v 14. stoletju in ob koncu srednjega veka še vedno ni bila končana. Pravice, ki so si jih vsa tri mesta lastila, so bile ravno tako stoletja sporne. S transportom vina je povezana tudi bistriška trgovina. Trgovali so predvsem z vinom, lodnom, usnjem, kožami, voskom, oljem, suknom, oblačili in drugo robo. Vzporedno z razvojem trgovine se je razvijala tudi obrt. Najpomembnejše obrti v srednjeveški Slovenski Bistrici so bile usnjarstvo in predelovanje lodna, pa tudi čevljarstvo, mesarstvo, peka kruha, kovinarstvo, vlivanje zvonov, tekstilstvo, steklarstvo in zidarstvo. [S. Berlak]20132013-05-26 23:06:19Diplomsko delo40507UDK: 93/94(043.2)COBISS_ID: 19933448NUK URN: URN:SI:UM:DK:SMPTGBVMsl