<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ATIPIČNE POGODBE O ZAPOSLITVI</dc:title><dc:creator>Plevčak,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Atipične pogodbe</dc:subject><dc:subject>delovni čas</dc:subject><dc:subject>delovno razmerje</dc:subject><dc:subject>delavec</dc:subject><dc:subject>delodajalec</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>krajši delovni čas</dc:subject><dc:subject>določen čas</dc:subject><dc:subject>posebnosti.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem obravnavala temo atipičnih pogodb  o zaposlitvi. Kot atipično pogodbo o zaposlitvi, lahko navedemo vsako pogodbo o zaposlitvi , ki ni tipična – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. 

Zakon o delovnih razmerjih, določa nekaj vrst atipičnih  pogodb o zaposlitvi; pogodba o zaposlitvi za določen čas; pogodba o zaposlitvi za krajši čas od polnega; pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku; pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Vsaka  pogodba je natančneje opredeljena, našteti in opisani so pogoji, ki določajo sklenitev in so zahtevani po zakonu o delovnih razmerjih, ter določene posebnosti, ki opredeljujejo vsako pogodbo posebej.
Vse te pogodbe o zaposlitvi na nek način odstopajo od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato so posebej urejene. Zakon določa, pod kakšnimi pogoji se sme skleniti atipična pogodba o zaposlitvi in kakšne pravice in dolžnosti imata delavec in delodajalec, pri izvrševanju pogodbe.
V enem izmed poglavij diplomskega dela se dotaknem tudi razmer na trgu dela v Sloveniji in Evropski uniji, saj se Evropski  gospodarski prostor po vstopu Slovenije v EU  razteza tudi nad Slovenijo. Kot je iz različnih poročil in statističnih raziskav zaznati, se krizne razmere po vsem evropskem prostoru odražajo približno enako. Povsod je zaznati padec zaposlenih in povečan odstotek nezaposlenih, ki kar vztraja oziroma se na določenih območjih celo povečuje, pri tem pa slovenski trg dela ni izjema.                  </dc:description><dc:publisher>[J. Plevčak]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2013-07-02 14:11:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40952</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 349.22(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4673579</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZTTME70A</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
