PRAVNA UREDITEV VEČ OSEBNIH LASTNIH RAZMERIJ NA NEPREMIČNINAHBedenk, Tina (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) večosebna lastna razmerjasolastninaskupna lastninaetažna lastninalastninska pravicanepremičninaVečosebna lastna razmerja predstavljajo posebno obliko lastninske pravice. Gre za primere, ko je lastnina razdeljena med več oseb. Poznamo dve osnovni obliki večosebnih lastnih razmerij in sicer solastnino ter skupno lastnino. Kot posebno obliko solastnine pa moramo omeniti še etažno lastnino. Bistvena lastnost večosebnih lastnih razmerij je v izvrševanju lastninske pravice, ki pripada več osebam. Solastnina je oblika lastninske pravice, katere temeljna lastnost je nerazdeljenost stvari, nad katero ima več oseb upravičenje izvrševanja pravne oblasti, v okviru njihovih idealnih deležev. Posebno obliko solastnine predstavlja etažna lastnina, ki se od solastnine razlikuje predvsem po delitvi stvari. Stvar v etažni lastnini je namreč razdeljena fizično in ne le navidezno, torej na idealne dele. Etažna lastnina predstavlja združitev dveh različnih oblik lastninskih razmerij, lastninskega na posameznih delih etažne lastnine ter solastninskega na skupnih delih. Največja razlika med skupno lastnino ter solastnino pa je, da pri skupni lastnini stvar ni razdeljena niti na idealne dele. Skupni lastniki lahko upravljajo le s stvarjo kot celoto. Prvi del diplomske naloge temelji na osnovah. Predstavila sem temeljna načela nepremičninskega prava ter pravne vire, ki so temelj urejanja večosebnih lastnih razmerij. Največji poudarek med pravnimi viri sem namenila Stvarnopravnemu zakoniku, ki predstavlja osnovo nepremičninskemu urejanju. V nadaljevanju sem predstavila pojem posesti, z namenom razlikovanja od lastninske pravice. Razlikovanje med pojmoma namreč še danes predstavlja težavo. Osnova večosebnih lastnih razmerij je zagotovo lastninska pravica. V diplomski nalogi je opredeljeno kako le-ta nastane in preneha, kakšne so njene omejitve ter sredstva zavarovanja. Drugi del diplomske naloge pa je namenjen posameznim večosebnim lastnim razmerjem. Najprej je opredeljena solastnina, nato etažna lastnina, za konec pa še skupna lastnina. Pri vseh treh oblikah je poudarek na njihovem nastanku ter upravičenjih, ki izhajajo iz njih. [T. Bedenk]20132013-07-11 11:05:46Diplomsko delo41042UDK: 347.235(043.2)COBISS_ID: 4554283NUK URN: URN:SI:UM:DK:XJ5PHTNZsl