<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblike zlorab prepovedanih drog nekoč in danes : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Filipič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvoršek,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>droge</dc:subject><dc:subject>prepovedane droge</dc:subject><dc:subject>zloraba drog</dc:subject><dc:subject>odvisnost</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Prepovedane droge lahko razvrstimo v štiri večje skupine: depresorji, stimulansi, halucinogeni ter kanabis. V prvih treh skupinah prepovedanih drog poznamo tako naravne, polsintetične kot tudi sintetične različice prepovedanih drog. Spoznamo tudi stopnje oz. faze, ki posameznika pripeljejo v odvisnost. 
V naslednjem poglavju spoznamo zgodovino drog od samih začetkov pa vse do danes, pri tem pa ne zanemarimo statistike na področju drog. Predstavimo začetke uživanja drog, odkrivanje novih naravnih drog ter odkritje prvih sintetičnih drog v laboratorijh, kjer so prvo snov sintetizirali v letu 1939. Skozi zgodovino spremljamo, kakšne so spremembe na področju drog, tako pri uživanju, priljubljenosti posamezne droge, kot tudi pri preprodaji, ki je prešla iz rok uradnih združenj v roke kriminalnih organizacij. Statistični podatki kažejo, da je najbolj priljubljena marihuana ali konoplja. V zadnjem času je bil zelo priljubljen kokain, ki so ga posamezniki zaradi cene povezovali z bogatim življenjskim slogom. Vendar pa zaradi trenutne ekonomske krize in trenda zdravega življenjskega sloga, uporaba kokaina ponekod upada. Vedno bolj so priljubljene sintetične snovi, ki jih izdelovalci tržijo tudi prek interneta, saj niso opredeljene kot prepovedane. Izdelovalci  vsakič znova izdelajo nove različice, ki pa imajo enak ali podoben učinek, ter se na ta način izognejo pregonu represivnih organov.  Evropska agencija za droge je iz tega razloga razvila Evropski sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, preko katerega je bilo v letu 2012 priglašenih kar 73 novih snovi. V Sloveniji  najnovejše podatke iz Evropske agencije za droge pridobiva Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), ki jih posreduje vladnim in nevladnim organizacijam na tem področju. Namen diplomske naloge je osvetliti področje prepovedanih drog tudi v Republiki Sloveniji, zato sem opravila intervju s policistom, zaposlenim  pri društvu Stigma in odvisnikom, ki je v procesu zdravljenja. Statistične podatke sem na ta način podkrepila z izkušnjami oseb, ki dobro poznajo to področje, vsak iz svojega zornega kota.      </dc:description><dc:publisher>U. Filipič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-08-27 16:57:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41450</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2685930</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UDUS0YJX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
